Golobova vlada se pokojninske reforme loteva z idejo o novem davku. Kakšne spremembe še načrtujejo?

Slovensko prebivalstvo je osmo najstarejše na svetu, razlika med stroški za pokojnine in vplačanimi prispevki pa vsako leto blizu milijarde evrov, kar bremeni državni proračun. 

Golobova vlada se zato sooča s pokojninsko reformo, če ne zaradi lastne proaktivnosti, pa zaradi obljube, ki smo jo dali Bruslju v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Zaradi tega je Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti pripravilo izhodišča za spremembo pokojninskega in invaldiskega zavarovanja. Ta bo po njihovih besedah sledil ciljem izboljšanja blaginje upokojencev, vzdržnosti sistema ter povečanja transparentnosti in zaupanja v sistem. 

Vse to nameravajo med drugim doseči z novim davkom, ki bi pokril proračunsko vrzel, potrebno za izplačilo pokojnin.


Kot piše v dokumentu, naslovljenem na medije, je že prejšnja vlada pokojninsko reformo zapisala v Načrt za okrevanje in odpornost. Gre za mehanizem Evropske unije, s katerim ta pogojuje črpanje evropskih sredstev z uveljavljanjem reform. Glavni poudarek reforme, ki je zapisana v Načrtu, je na finančni vzdržnosti.


Evropska komisija za Slovenijo predvideva, da bodo izdatki za pokojnine kot delež BDP zrasle iz sedanjih 10,8 odstotkov na 16 odstotkov v letu 2050. Slovenija je ena najstarejših družb na svetu. Starejša od 65 let je bilo v letu 2022 dobra petina prebivalcev. Pred nami je po povprečni starosti (44,9 za leto 2020) samo še 7 držav (Monako, Japonska, Nemčija, Italija, Andora, Grčija in San Marino).


Z izhodišči, ki jih je pripravilo ministrstvo, naj bi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja na srednji in dolgi rok bolje izpolnjeval temeljne cilje, ki smo jih našteli v uvodu. Izhodišča naj bi bila uvedena po ustreznem prehodnem obdobju, uveljavljena pa naj bi bila postopoma.



Izhodišča ne vsebujejo dviga pokojninske dobe


Med predvidenimi spremembami ni podaljšanja pokojninske dobe (sedaj 40 let). Sedanja doba naj bi bila še vedno dovolj dobra, po besedah ministrstva zaradi še vedno razmeroma visokega deleža fizičnega dela, kasnejšega vstopa na trg dela, ter želja, da se omogoči »uživanje pokoja pred iztrošenostjo uma in telesa«.





Kombinacija meje za starostno omejitev, odmernega odstotka, referenčnega obdobja in najnižje pokojninske osnove


Trenutna upokojitvena starost je 65 let, dejanska (povprečna) pa je nekoliko nižja. Za moške znaša 62,7 leta, za ženske pa 61,5 leta. Dvigovanje dejanske starosti naj bi na ministrstvu spodbudili, ne pa vsiljevali. Spodbudo naj bi dosegli s kariernim razgovorom med 55. in 60. letom starosti, v katerem bi se zaposleni in delodajalec dogovorila o nadaljnji delovni aktivnosti, razvojem programa dela starejših v podjetju in pravico do dela 80/90/100 (po katerem delavka dela z 80 % obremenitvijo – se pravi 6 ur na dan, prejema 90 % plače in ima plačanih 100 % prispevkov) po nizozemskem modelu.


Dvignili bi tudi najnižjo pokojninsko osnovo (trenutno znaša 76,5 %), s katero se izračuna pokojnina. Poleg tega bi se povečala odmerni odstotek in referenčno obdobje (s sedanjih 24 let). Pokojnine se usklajujejo z rastjo življenjskih potrebščin in rastjo plač. Pri tem pri formuli za indeksacijo 40 % predstavlja inflacija, 60 % pa rast plač. Zaradi povečane inflacije naj bi večji delež predstavljala rast cen življenjskih potrebščin. Med idejami je tudi usklajevanje v večji meri z inflacijo.


Prispevka delodajalca in delojemalca nista enaka. Prispevna stopnja delodajalca je 8,85 odstotka, za delojemalca pa 15,5. Po načrtu ministrstva bi se prispevni stopnji sčasoma izenačili (kar je veljalo do leta 1997, takrat sicer 15,5 odstotkov, sedaj pa bi bil ta odstotek manjši). Obe prispevni stopnji seveda pri plači v pokojninsko blagajno nakaže delodajalec.


Za dodatno financiranje pokojnin bi uvedli nov splošni davek, ki bi se stekal v proračun, iz katerega se vsako leto dopolnjuje pokojninska blagajna. Zvišale bi se tudi invalidske pokojnine.


Prihodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so lansko leto znašali 9,17 milijarde evrov. Od tega je ZPIZ iz državnega proračuna prejel 1,1 milijarde evrov oziroma 12 % celotnih prihodkov. Za pokrivanje luknje med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami je država iz proračuna nakazala 805 milijonov evrov. Ostali del nakazila je za druge obveznosti.

Se pa je v zadnjih letih precej popravilo razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev. Če je še leta 2013, sredi finančne krize, na enega upokojenca delalo 1,38 zavarovanca, je konec lanskega leta to razmerje znašalo 1,57.

Prenova sistema invalidskega zavarovanja


Spremenila bi se definicija invalidnosti, ki ne bi upoštevala le omejitve na zadnjem delovnem mestu, ampak splošno zaostalo delovno zmožnost. Spremenila bi se poklicna rehabilitacija, ki bi se začela prej in postala obvezen proces, poleg tega pa bi se ugotavljanje invalidnosti opravilo po zaključku poklicne rehabilitacije. V skladu s tem bi se prilagodila višina nadomestil tako za čas rehabilitacije kot tudi po njem in prilagodila oziroma posledično zvišala višino invalidskih pokojnin.



Uvedba bruto sistema


Pri odmeri pokojnin bi se po novem upoštevale bruto plače, ki se ob upokojitvi preračunajo v neto plače po takrat veljavni obdavčitvi in stopnji prispevkov.



Poenotenje pokojninskih dob


Predlagana je enaka obravnava pokojninskih dob iz dela, prostovoljne vključitve v zavarovanje in dokupa, z ustrezno aktuarsko odmerjeno ceno za dokup in omejitev dokupa na 3 leta.



Uveljavitev načela »vsako delo šteje«


Predlagano je plačevanje polnih prispevkov ne glede na vrsto dohodka oziroma obliko zaposlitve.



Izplačilo letnega dohodka na podlagi zvezne funkcije


Namesto izplačila v več razredih na ministrstvu predlagajo opredelitev zvezne funkcije za izračun letnega dohodka. Na ta način naj ne bi prihajalo do anomalij na mejah dohodkovnih razredov.



Drugi ukrepi


Med ostalimi ukrepi so še izločitev prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki se sedaj krije s transferjem iz proračuna na ZPIZ, od tam pa na ZZZS. Namesto tega bi na ministrstvu uvedli neposredni transfer iz proračuna na ZZZS.



Spremembe bodo začele veljati s 1. januarjem 2025


Gre zgolj za osnutek za začetek razprave. Zakon, ki bi vseboval spremembe, naj bi stopil v veljavo s 1.1. 2025, posamezne spremembe pa naj bi se uvajale postopoma in po ustrezno dolgem prehodnem obdobju. Pred sprejemom zakona bo seveda potrebna še razprava z upokojenci, mladimi, stroko in koalicijskimi partnerji.


https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1678851362925297664
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00