Povprečna plača julija znašala 2.708 evrov: javni sektor še naprej raste hitreje od gospodarstva

Nove številke SURS kažejo, da so se plače julija nekoliko znižale, vendar ostajajo medletno občutno višje. Posebej izstopa javni sektor, kjer je bila povprečna bruto plača za 8,4 odstotka višja kot julija lani, v sektorju država pa kar za devet odstotkov.

Povprečna bruto plača v Sloveniji je julija znašala 2.708,63 evra, povprečna neto plača pa 1.695,34 evra, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). V primerjavi z junijem je bila bruto plača nižja za 1,6 odstotka, vendar je bila na letni ravni višja za 7,6 odstotka. Realna rast, torej po upoštevanju inflacije, je znašala 4,6 odstotka.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je povprečna bruto plača dosegla 2.678,85 evra, kar pomeni 7,3-odstotno nominalno rast glede na enako obdobje lani. Povprečna neto plača je v tem obdobju znašala 1.680,36 evra.

Razlika med javnim in zasebnim sektorjem vse bolj vidna

Podatki SURS kažejo precejšnjo razliko med gibanjem plač v javnem in zasebnem sektorju.

Julija je povprečna bruto plača v javnem sektorju znašala 3.085,80 evra, v zasebnem sektorju pa 2.529,39 evra. Razlika je tako znašala približno 556 evrov bruto.

Medletno se je povprečna bruto plača v javnem sektorju povečala za 8,4 odstotka, medtem ko je bila rast v zasebnem sektorju sedemodstotna. Še izrazitejša je razlika v sektorju država, kjer je povprečna bruto plača julija znašala 3.130,03 evra in je bila medletno višja za devet odstotkov.

Tudi pri neto plačah je razlika očitna. Povprečna julijska neto plača je v javnem sektorju znašala 1.917,99 evra, v zasebnem pa 1.589,53 evra.

Najvišja rast v javni upravi

Med posameznimi dejavnostmi najbolj izstopajo javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost. Povprečna bruto plača je julija znašala približno 3.018 evrov, kar je bilo 13,6 odstotka več kot julija lani.

Na drugem mestu je bilo poslovanje z nepremičninami, kjer je bila povprečna bruto plača medletno višja za 12,2 odstotka in je znašala 2.491 evrov.

Najvišje povprečne plače so sicer še naprej v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je julijska bruto plača znašala 3.749 evrov, ter v energetiki, kjer je dosegla 3.723 evrov. Na drugi strani so bile najnižje plače v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih s povprečjem 1.993 evrov bruto.

Plačna reforma pomemben del zgodbe

Pri razlagi rasti plač v javnem sektorju je pomemben tudi nov sistem plač. Plačna reforma se izvaja postopoma v obdobju od leta 2025 do 2028. Vlada na svoji spletni strani navaja, da reforma predvideva povprečno zvišanje plač javnih uslužbencev za približno 23 odstotkov oziroma okoli 415 evrov bruto, pri čemer se povišanja izvajajo postopoma.

Od januarja 2026 se uporablja tudi nov sistem delovne uspešnosti. Vlada je v dogovoru s sindikati določila nova merila, med drugim kakovost, natančnost, samostojnost, obseg in učinkovitost dela.

Prav zato je pri letošnjih podatkih treba upoštevati, da rast plač v javnem sektorju ni zgolj posledica splošnega gibanja plač v gospodarstvu, temveč tudi izvajanja plačne reforme in kolektivnih dogovorov.

UMAR: rast bo letos še visoka

Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pričakuje, da bo rast plač letos ostala visoka. Po jesenski napovedi naj bi nominalna rast povprečne bruto plače v letu 2026 znašala 7,9 odstotka.

Za javni sektor UMAR napoveduje 8,3-odstotno rast, pri čemer izrecno navaja, da jo bodo podpirala izplačila v okviru plačne reforme in kolektivnih pogodb. Za zasebni sektor je napovedana 7,5-odstotna rast.

UMAR hkrati opozarja na pomembno razliko pri zaposlovanju. Zaposlenost v javnih storitvah naj bi se letos nekoliko povečala, predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju, medtem ko naj bi v dejavnostih zasebnega sektorja ostala nižja kot lani.

Več kot 8.000 evrov bruto pri najbolje plačanih

Povprečje pa ne pove vsega o porazdelitvi plač. Če bi vse osebe, ki so julija prejele plačo ali nadomestilo, preračunali na polni delovni čas, bi povprečna bruto plača znašala 2.753 evrov. Toda kar 64,4 odstotka zaposlenih bi prejelo manj od tega povprečja.

Mediana, pri kateri je polovica plač nižja in polovica višja, je znašala 2.340 evrov bruto. Desetina zaposlenih bi prejela več kot 4.279 evrov bruto, odstotek najbolje plačanih pa več kot 8.271 evrov bruto.

Tudi regionalne razlike ostajajo velike. Mediana bruto plače je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je dosegla 2.535 evrov, najnižja pa v primorsko-notranjski regiji z 2.159 evri.

Plače rastejo, vprašanje pa je, koliko stane rast

Najnovejši podatki tako kažejo dvojno sliko. Na eni strani so plače zaposlenih v Sloveniji letos realno višje, kar pomeni povečanje kupne moči zaposlenih. Na drugi strani je rast plač v javnem sektorju hitrejša od rasti v zasebnem sektorju, kjer nastaja pomemben del dodane vrednosti in prihodkov gospodarstva.

Vlada je ob predstavitvi svojih prvih 100 dni dela izpostavila tudi vprašanje velikosti in učinkovitosti javnega sektorja. Premier Janez Janša je septembra poudaril potrebo po učinkovitem javnem sektorju, ki mora biti servis državljanom, ter po močnem gospodarstvu. Po podatkih, ki jih je predstavila vlada, je bilo leta 1991 v javnem sektorju 125.798 zaposlenih, leta 2025 pa 196.123, kar pomeni 55,9-odstotno povečanje.

Plačna reforma je bila sprejeta z namenom odpravljanja plačnih nesorazmerij, izboljšanja sistema nagrajevanja in večje povezanosti plačila z delom in rezultati. Hkrati pa aktualne statistike kažejo, da bo v prihodnjih letih pomembno vprašanje, kako zagotoviti, da bodo višji stroški dela v javnem sektorju spremljani tudi z večjo učinkovitostjo javnih storitev.

Za državni proračun je to še posebej pomembno. Vladni podatki kažejo, da naj bi sredstva za zaposlene v letu 2026 predstavljala 12,8 odstotka BDP, rast sredstev za zaposlene pa naj bi se po ocenah umirila na 8,3 odstotka.

Julijski podatki SURS tako niso le statistika o plačah. Kažejo tudi, kako se po uvedbi novega plačnega sistema spreminja razmerje med javnim in zasebnim sektorjem – in odpirajo vprašanje, ali bo višja cena dela v javnem sektorju dolgoročno prinesla tudi učinkovitejše javne storitve.