Stevanoviću očitajo predvsem, da omogoča vlado Janeza Janše

Poslanke in poslanci na današnji seji obravnavajo predlog za razrešitev predsednika parlamenta Zorana Stevanovića, ki so ga vložile opozicijske stranke. Predlagatelji Stevanoviću očitajo sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov, opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije in neprimerno vodenje sej. »Obleka ne naredi človeka. Pomembni sta osebna integriteta in kultura srca,« je dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

»Pritiski, osebne diskreditacije, zgodbe izpred desetletij, napadi na posamezne poslance, poskusi ustvarjanja vtisa, da je z nami že samo po sebi nekaj narobe. Danes je pred nami še predlog za razrešitev predsednika državnega zbora, ki je zame največji dokaz, da nekaj delam prav,« pa je dejal Stevanović, ki je prepričan, da človek izgubi bistveno več kot funkcijo takrat, ko zaradi pritiskov začne ravnati drugače, kot je obljubil ljudem.

Državni zbor danes odloča o predlogu za razrešitev predsednika Zorana Stevanovića, ki so ga vložili poslanci Svobode, SD in Levice, potem ko je DZ dvakrat zavrnil dnevni red izrednih sej in s tem preprečil odreditev parlamentarnih preiskav o zadevi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja političnih strank. Predlagatelji Stevanoviću očitajo sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov, opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije in neprimerno vodenje sej. V SDS, poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, Demokratih ter Resnici razloge za razrešitev zavračajo. Poudarjajo, da je Stevanović zahtevani seji sklical in omogočil glasovanje, o dnevnem redu pa je odločal državni zbor. Njegovo glasovanje po njihovem stališču sodi v okvir svobodnega poslanskega mandata, predlog za razrešitev pa ne izkazuje konkretnih kršitev, ki bi jo utemeljevale. Za razpravo o Stevanovićevi razrešitvi je predvidenih več kot sedem ur, skupaj z obravnavo predloga za razrešitev podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič pa več kot 13 ur. Glede na napovedano podporo koalicije in Resnice Stevanoviću opozicija za njegovo razrešitev nima dovolj glasov, razrešitev Avšič Bogovičeve pa bi lahko uspela ob podpori Demokratov, ki bi predlagateljem zagotovili potrebnih 46 glasov.

Sajovic: Sprašujem se, ali Stevanović razume bistvo DZ in parlamentarne demokracije

»Že včeraj sem dejal, 35 let naše domovine samostojnosti. In ko rečeš nizko, nižje, najnižje in ko poznaš zgodovino Državnega zbora, vidiš, da imamo res izziv. In zato smo v Poslanski skupini Gibanja Svoboda skupaj z opozicijskimi partnerji pripravili obrazložitev predloga za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora,« je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in nadaljeval: »Ne gre na dolgo in široko navajati razlogov o neprimernosti gospoda Zorana Stevanovića za opravljanje funkcije predsednika Državnega zbora - zaradi kaznivih dejanj, za katere je bil v preteklosti pravnomočno obsojen in jih je javnosti zamolčal, pri čemer moram, da mu ne delam krivice, dodati, da so obsodbe že izbrisane in da je gospod Stevanović v luči zakona rehabilitiran. Prav tako ne bom preveč ponavljal dejstev o njegovi verodostojnosti, ki jo najbolj ponazarjajo prav prelomljene obljube notarsko overjenih izjav. Zgolj bežno se dotikam njegovega, do poslanskih kolegic ponižujočega odnosa in nedostojne posestniške politične retorike. Dostojnost ni salonska olikanost, je zavedanje, da ima vsakdo neodtujljivo pravico do osebnega dostojanstva in sposobnost razumevanja, da političnega nasprotnika še vedno priznavaš kot legitimnega predstavnika dela državljanov in mu izkazuješ primerno spoštovanje. Pokroviteljstvo in poniževanje nista dokaz moči, ampak dokaz oholosti oziroma napuha, napuh pa velja v krščanski teologiji, tudi v pravoslavni, za prvega, najhujšega izmed sedmih naglavnih grehov.« Sajovic je Stevanoviću med drugim še očital pretvarjanje, da deluje kot opozicija, čeprav v resnici ves čas omogoča vlado Janeza Janše. Slednjemu pa je očital, da želi Slovenijo pahniti v prejšnje stoletje oz. približek režima, »za katerega smo vsi skupaj v letu 1991 mislili, da smo mu končno ubežali.«

Po besedah vodje poslanske skupine Svoboda je Stevanović s tem, ko je glasoval proti dnevnemu redu dveh izrednih sej, aktivno sodeloval pri zlorabi oziroma kršitvi procesnih pravil parlamentarnega postopka. »Včeraj je bilo pred nami tretje dejanje te, tudi včerajšnja drža, ko je bil tiho, ko je molčal, dokazuje prav to,« je dodal in spomnil, da je bila posledica te zlorabe oziroma kršitve onemogočanje odreditve parlamentarnih preiskav, ki jih je zahtevala opozicija. Nekateri pravniki so njegovo ravnanje nedvomno ocenili kot kršitev Ustave Republike Slovenije oziroma ustavnih pravic parlamentarne manjšine,  po besedah Sajovica pa je s svojim ravnanjem kršil tudi Poslovnik Državnega zbora in poslovnik o parlamentarni preiskavi ter 85. in 93. člen Ustave. Ravnanje predsednika Stevanovića po njegovem mnenju predstavlja tudi kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave, saj je bil procesni institut glasovanja o dnevnem redu uporabljen oziroma zlorabljen za preprečitev izvrševanja ustavnih pravic parlamentarne manjšine oziroma opozicije. Sajovic je pojasnil, da se predlog za razrešitev opira tudi na evropske demokratične standarde, zlasti s stališča beneške komisije pri Svetu Evrope, po katerih mora predsednik parlamenta varovati pravice opozicije in preprečevati zlorabo poslovniških pravil za njeno omejevanje. Integriteta in spoštovanje »Državnega zbora kot temeljne demokratične institucije temelji tudi na tem, da se pravni red oziroma parlamentarna pravila spoštujejo, in da nosilci javnih funkcij za svoja dejanja tudi odgovarjamo. Ne moremo pristati na to, da pravni red in parlamentarna pravila veljajo zgolj takrat, ko nam ustrezajo in ko so politično sprejemljiva, in ki jih ignoriramo, če se z njimi ne strinjamo oziroma če so nam v napoto,« je dejal. 

Stevanović: Nisem jaz kriv, da prejšnja koalicija ni mogla sestaviti vlade

»Nisem jaz kriv, da prejšnja koalicija ni mogla sestaviti vlade, tudi Resnica ni kriva. O tem so odločili državljanke in državljani RS,« je poudaril predsednik DZ Zoran Stevanović in ob tem še pojasnil, da so podprli oblikovanje vlade, ki je bila takrat edina na mizi in katere koalicijska pogodba je povzela večino programskih izhodišč, za katere je Resnica dobila mandat svojih volivcev. Po njeogvih besedah to ni bila politična kapitulacija, ampak politična odločitev, za katero so sami tudi prevzeli odgovornost. »Od takrat naprej imam pogosto občutek, da del politike Resnice ne obravnava kot političnega tekmeca, ampak kot problem, ki ga je enostavno treba odstranit. Pritiski, osebne deskriditacije, zgodbe izpred desetletij, napade na posamezne poslance, poskusi ustvarjanja vtisa, da je z nami že samo po sebi nekaj narobe. Danes je pred nami še predlog za razrešitev predsednika DZ, ki je zame največji dokaz, da delam nekaj prav« je dejal. Spomnil je na svojo obljubo ob prevzemu funkcije predsedika DZ, da želi biti most in ne zid ter poudaril, da to obljubo jemlje resno. »Moja naloga ni, da imam vedno prav. Moja naloga je, da ima vsakdo pravico povedati svoje stališče v okviru pravil, ki veljajo za vse. Zato sem ta parlament vedno vodil mirno, brez kričanja, brez obračunavanja s poslanci. Brez zmerjanja politične pripadnosti človeka, ki stoji pred mano. V skladu z zakoni, ustavo in poslovnikom,« je povedal v svoj zagovor. »Ali je bila vsaka odločitev popolna? Zagotovo ne. Kdor v pol leta vodi na desetine izrednih sej, sprejme na stotine postopkovnih odločitev, bo sprejel tudi odločitve, za katere bodo obstajala popolnoma različna pravna in politična mnenja. Ampak nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika, da bi utišal političnega nasprotnika, in to v parlamentu, ki je mogoče najbolj politično razdeljen v zgodovini,« je še dodal. 

Stevanović je med drugim izpostavil, da je 93. člen Ustave zelo jasen - Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa jo odrediti na zahtevo tretjine poslancev ali na zahtevo Državnega sveta. Kot je spomnil, je obe zahtevani izredni seji sklical, in sicer v predpisanem roku. Na predlog dnevnega reda je uvrstil obe zahtevani točki, poslankam in poslancem omogočil, da o dnevnem redu odločajo. »Potem pa je odločal Državni zbor, ne predsednik Državnega zbora,« je zatrdil in dodal, da poslancem ni ukazal, kako naj glasujejo. »Ne morem sprejeti teze, da predsednik Državnega zbora postane osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslank in poslancev. Če bi sprejeli takšno logiko, predsednik parlamenta ne bi bil več predsednik ali pa predsedujoči Državnemu zboru, ampak bi postal nadrejeni poslancem. In to ni njegova ustavna vloga. Ko politični argumenti očitno niso dovolj, smo dobili še spletno peticijo, pri kateri ni bilo sploh mogoče verodostojno ugotoviti, kdo se podpisuje in kolikokrat, nato še predlog posvetovalnega referenduma o moji razrešitvi,« je spomnil in pripomnil, da za tak referendum sploh niso izpolnjeni niti osnovni zakonski pogoji. 

Kokot: Volivci so na volitvah povedali svoje

Katja Kokot (Resnica) je v zagovoru Zorana Stevanovića dejala, da so predsednik državnega zbora, poslanci njene stranke in vlada tarča vsakodnevnih napadov. Strinjala se je z njegovo primerjavo dogajanja v parlamentu z živalskim vrtom in opoziciji sporočila: »Volitve so mimo. Čas je, da se sprijaznite z rezultatom.« Na navedbe Boruta Sajovica, da je cilj predloga za razrešitev zaščita integritete državnega zbora, je odgovorila z naštevanjem ravnanj nekdanje predsednice Urške Klakočar Zupančič. Med drugim ji je očitala, da ni sklicala zahtevane seje o parlamentarni preiskavi energetike, sporno razlago poslovnika pri referendumih, preklinjanje med vodenjem seje in polet z vladnim letalom na novoletni koncert na Dunaj. Omenila je tudi posvojitev šimpanzinje v Ugandi, simbolni boksarski dvoboj z Dejanom Zavcem v poslanski dvorani ter njene pevske in plesne nastope. Za slednje je sicer dejala, da niso pravno ali etično sporni, vendar po njeni oceni kažejo na performativno razumevanje funkcije. Svobodi je očitala, da se ji je takšno ravnanje prejšnje predsednice zdelo sprejemljivo, zdaj pa se sklicuje na integriteto funkcije. »Mene je bilo takrat sram,« je dejala in dodala, da ni želela, da bi jo Klakočar Zupančič predstavljala doma ali v svetu. Zatrdila je, da so volivci na volitvah povedali svoje, ter Svobodo pozvala, naj sprejme, da ni več na oblasti.

Kokotova se je odzvala tudi na omembo cene dizla v govoru Aste Vrečko. Navedla je cene v več evropskih državah in zatrdila, da je Slovenija po njih na 17. mestu med članicami EU. Ob tem je poudarila, da cena goriva nima zveze z razrešitvijo predsednika državnega zbora, a če opozicija odpira druge teme, si pravico do odziva jemlje tudi sama.

Reberšek: Za vaše politično preživetje se gre, za vaše riti

Aleksander Reberšek (NSi, SLS, FOKUS) je sejo označil za predstavo opozicije za javnost, od katere ljudje ne bodo imeli ničesar. Vprašal je, ali bodo zaradi večurne razprave plače in pokojnine višje, davki pa nižji. Večkrat je poudaril, da ni Stevanovićev odvetnik, a ob primerjavi z nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič zatrdil: »Slabše, kakor je bilo, ne more biti.« Očital ji je predvsem skrb za lastno promocijo in jo primerjal z aprilskim vremenom: »Enkrat je rekla, objemam vas s pogledi, drugič je pa recimo delila opomine.« Glede očitkov o blokiranju parlamentarne preiskave je dejal, da Stevanović ob odločanju o umiku točke ni vodil seje in po njegovem opažanju za umik ni glasoval. Nasprotno je Klakočar Zupančič po njegovih besedah sama preprečevala sklic izredne seje in ustanovitev preiskovalne komisije o GEN-I, pa Svoboda ni zahtevala njene razrešitve. Zato ji je očital dvoličnost ter zahteval forenzično preiskavo poslov GEN-I, tudi denarnih tokov do medijev. Zatrdil je, da predloga za Stevanovićevo razrešitev sploh ne bi bilo, če bi ta podprl levo vlado. Po njegovi oceni opozicija potrebuje Stevanovića, Mijića, Izrael, Palestino in Janšo kot politične teme, ker nima lastnih dosežkov, s katerimi bi nagovorila volivce. »Za vaše politično preživetje se gre, za vaše riti,« je dejal. Ob očitkih Stevanoviću glede izbrisanih sodb pa je povedal: »Ne vem, niti se ne bom poglabljal v to, ker me to sploh ne zanima.« Koalicijske poslance je pozval, naj na napade odgovorijo z dejanji, opoziciji pa ob koncu namenil še pripombo o njeni vladi v senci: »Jaz vam predlagam, glede na to, da ste štiri leta prodajali meglo in jo še naprej prodajate, da se imenujete vlada v megli.«

Hojs: za razrešitev Stevanovića ne bom glasoval

Aleš Hojs (SDS) je ocenil, da je pravi razlog za predlog razrešitve Stevanovićeva podpora vladi Janeza Janše. »To je povedala tako gospa Asta Vrečko kot tudi gospa Alenka Bratušek in to je modus operandi trenutne opozicije,« je dejal. Priznal je, da bi glede na pretekle izkušnje s Stevanovićem in njegove izjave o njem ter Janši sam lahko prvi podprl razrešitev, vendar po njegovih besedah naloga politikov ni gojenje zamer in maščevanje, temveč presojanje dejstev. Stevanovićevo vodenje državnega zbora je ocenil kot bistveno drugačno od vodenja njegove predhodnice. Dejal je, da od njega ni slišal žaljivih izjav o poslanskih skupinah in da poslancev ni pošiljal iz dvorane. Pohvalil je tudi njegove nastope na srečanjih z mednarodnimi delegacijami: »Gospod se je obnašal spodobno. Gospod je govoril državotvorno. Gospod ni posvajal opic.« Opoziciji je očital, da jo v resnici boli propad pričakovanj, da bo Stevanović sodeloval v vladi z njo, in napovedal, da bo sam glasoval proti razrešitvi. Zatrdil je tudi, da Stevanovićeve pretekle sodbe in prekrški ne bi prišli v javnost, če bi se politično povezal z levico. Ob tem je nekatere novinarje označil za »navadne hijene, ki delajo že leta za lev politični pol«. Vendar je Stevanoviću hkrati svetoval, naj preneha zanikati obstoj sodb: »Tukaj se je mnogokrat precej zapletel.« Pozval ga je, naj jasno prizna napake iz preteklosti, saj je po njegovih besedah kazen že prestal. Kot primer je navedel lastno ravnanje ob novinarskih vprašanjih o neplačani kazni Komisije za preprečevanje korupcije. Povedal je, da je neplačilo javno potrdil in napovedal, da bodo morali kazen izterjati, kar se je po njegovih besedah z izvršbo že zgodilo. Zatrdil je, da novinarsko zanimanje po takšnem priznanju usahne, ter Stevanoviću zaželel uspešno nadaljevanje mandata.

Tudi Demokrati ne bodo podprli razrešitve

Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) je napovedala, da bodo poslanci njene stranke glasovali proti razrešitvi Stevanovića, saj razlogov zanjo ne vidijo. Ocenila je, da seje državnega zbora in kolegija vodi strokovno in odgovorno ter pri tem ne razlikuje med koalicijo in opozicijo. Opoziciji je priznala pravico, da opozarja na njegova ravnanja in zahteva razpravo, vendar je poudarila, da odločitev o razrešitvi zahteva celovito presojo njegovega dela. Spomnila je tudi na stališče Anžeta Logarja, da je Stevanović »v dani situaciji edini možni predsednik Državnega zbora« in da bi se moral parlament bolj posvečati delu in sprejemanju zakonov. Poslance je pozvala, naj več pozornosti namenijo dostopu do zdravnika, prometnim povezavam, plačam, pokojninam, stanovanjskim vprašanjem ter pogojem za delo kmetov in podjetnikov. »Zorana Stevanovića smo podprli ob njegovi izvolitvi,« je poudarila in dodala, da svoje podpore ne spreminjajo.

SD vztraja pri razrešitvi

Na drugi strani je Andreja Katič (SD) poudarila, da pri razrešitvi ne gre za osebni spor ali politično nestrinjanje s Stevanovićem, temveč za standarde vodenja državnega zbora. Predsednik mora po njenih besedah zagotavljati nepristranskost in varovati pravice vseh poslancev: »Predsednik državnega zbora je predsednik celotnega parlamenta, ne samo parlamentarne večine ali lastne politične skupine.« Kot najtežji očitek je izpostavila preprečitev parlamentarnih preiskav o zadevi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja političnih strank. Poudarila je, da je preiskava na zahtevo tretjine poslancev ustavna pravica manjšine, katere uresničitev ne sme biti odvisna od soglasja večine. Stevanoviću je očitala, da je na dveh izrednih sejah tudi sam glasoval proti dnevnemu redu. »Pravica, ki jo lahko parlamentarna večina izniči že s postopkovnim glasovanjem, v praksi ni več učinkovita ustavna pravica,« je opozorila. Pri tem je ločila prejšnji glasovanji od dogajanja dan pred razpravo, ko je sejo vodil podpredsednik iz SDS. Pojasnila je, da Stevanoviću ne pripisujejo odgovornosti za predložitev predlogov za umik točk na glasovanje, vendar je po njeni oceni politično pomembno, da se je sam obakrat vzdržal, drugi poslanci Resnice pa so umik podprli. Očitala mu je tudi poseganje v vsebinske polemike s poslanci in neenotno uporabo pravil pri vodenju sej. Njegov odgovor Meiri Hot, ki ji je ob opozorilu na parlamentarno prakso ponudil mentorstvo, je označila za mačističnega. »Avtoriteta predsednika parlamenta ne izhaja iz tega, da ima zadnjo besedo, ampak iz tega, da poslanci zaupajo, da bodo pravila za vse uporabljena enako,« je dejala. Ob razkritjih o Stevanovićevih preteklih sodnih postopkih in očitkih v primeru poslanca Borisa Mijića je Resnico pozvala, naj zase uporabi enake standarde integritete, kot jih zahteva od drugih. Poudarila je, da SD vztraja pri razrešitvi, odgovornost za nadaljnjo podporo predsedniku državnega zbora pa nosijo tisti, ki mu jo zagotavljajo.

Vrečko: Funkcijo uporablja za omogočanje vlade Janeza Janše

Asta Vrečko (Levica) je podporo razrešitvi utemeljila predvsem s preprečevanjem parlamentarnih preiskav, ki ga je označila za ustavno sporen in nedemokratičen manever. Poudarila je, da je parlamentarni nadzor pravica opozicije, ne nagajanje ali metanje polen pod noge. Po njenih besedah večina z glasovanjem o dnevnem redu ne bi smela onemogočiti preiskave, ki jo zahteva tretjina poslancev. »Predsednik Državnega zbora ni tukaj za to, da bi tehnično izvedel proceduro in dvignil roke od odgovornosti,« je dejala ter poudarila njegovo dolžnost varovanja ustave in pravic vseh poslancev. Blokiranje preiskav je povezala tudi s Stevanovićevo politično podporo Janševi vladi. Ocenila je, da je med Resnico in parlamentarno večino nastalo vzajemno politično razmerje, v katerem je Stevanović v zameno za predsedniško funkcijo omogočil oblikovanje vlade, večina pa preprečuje preiskave. Očitala mu je, da funkcijo uporablja kot »transakcijsko sredstvo za omogočanje vlade Janeza Janše«. Ob njegovih preteklih pravnomočnih obsodbah je poudarila, da mu ne odreka pravice do političnega delovanja, vendar ga zaradi te preteklosti in njenega zanikanja pred volitvami ne šteje za primernega za predsednika državnega zbora. »Rehabilitacija lahko izbriše pravne posledice, to je res, zato tudi obstaja, ne more pa izbrisati dejanj,« je dejala. Očitala mu je tudi neskladje z lastnimi preteklimi zahtevami, da ljudje s takšno preteklostjo ne bi smeli zasedati vidnih državnih funkcij. Kritizirala je še njegovo komentiranje poslanskih razprav in odnos do poslank, ki ga je označila za pokroviteljskega in paternalističnega. »Šovinizem mesta v Državnem zboru ne sme imeti,« je poudarila. Opozorila je tudi na njegovo srečanje z Nenadom Stevandićem, ki ga je opisala kot zanikovalca genocida v Srebrenici, ter Stevanoviću očitala, da se do tega ni želel jasno opredeliti. Po njeni oceni njegovo dosedanje ravnanje ne daje podlage za zaupanje, da bo funkcijo opravljal ob spoštovanju ustave, parlamentarnih postopkov in pravic vseh poslancev.