Gorazd Murnik, avtor aplikacije Kje je gorivo: »Korporacije so molčale, ljudje pa so pomagali drug drugemu«
V času t. i. afere »rumene ročke«, ko so slovenski vozniki obupani krožili med praznimi bencinskimi servisi, rešitev ni prišla iz pisarn državne uprave ali korporativnih štabov naftnih velikanov. Prišla je od posameznika. Gorazd Murnik je z uporabo sodobnih orodij umetne inteligence in močjo skupnosti ustvaril spletno platformo Kje je gorivo, ki je postala edini zanesljiv kompas za stotisoče Slovencev.
Znanje in umetna inteligenca z roko v roki
Najbolj presenetljiv podatek o rešitvi, ki je reševala slovensko logistiko, je ta, da njen avtor sploh ni programer. »Jaz nisem programer. Sem načrtovalec UX, se pravi uporabniške izkušnje,« iskreno priznava Gorazd Murnik. Vendar je znal pravočasno in pametno uporabiti orodja umetne inteligence (UI).
Aplikacija Kje je gorivo je nastala čez noč
Platformo je postavil s pomočjo naprednega orodja UI Lovable. Delo z njim opisuje zelo preprosto: »Orodju pišeš tako, kot bi povedal po domače, on pa ti sprogramira.« Seveda takšna rešitev ni brezplačna. Osnovno orodje stane približno 100 dolarjev na mesec, ob ogromnem navalu uporabnikov pa je moral sproti dokupovati dnevne kredite za dostop do baze podatkov in sistema, ki mu je omogočal razvoj spletne aplikacije.
Da je bila aplikacija vedno boljša in za uporabnika prijaznejša, so mu na pomoč priskočili tudi prijatelji in znanci.
Kako je Slovenija iskala gorivo
Podatki iz analitike aplikacije za torek, 24. marec 2026, jasno kažejo na izjemno stisko javnosti.
- 182.100 ogledov strani: tolikokrat so Slovenci v paniki osvežili in pregledali zemljevid https://kjejegorivo.si/.
- 1 minuta in 37 sekund: povprečen čas, preživet na strani ob enem obisku, kar dokazuje, da ljudje vsebine niso zgolj preleteli, ampak so aktivno načrtovali pot do goriva.
- Jutranje konice: največji naval se je dogajal zjutraj. Med 6. in 7. uro, ko se Slovenija odpravlja na delo, je stran beležila od 1.800 do 2.300 ogledov.
- Geografija panike: največ iskanj je bilo zabeleženih za območje Ljubljane, sledil pa je Kranj.
Ideja za projekt je nastala v vrsti za gorivo
Murnik nam brez težav takoj zaupa: »V bistvu se je ideja rodila zelo spontano. V petek sem imel registracijo avtomobila in med čakanjem sem slišal več ljudi, ki so govorili, da na poti niso mogli natočiti goriva. Na poti domov sem šel preverit situacijo in hitro videl, da bi lahko digitalna rešitev tukaj res pomagala. Takrat se mi je utrnila ideja. Moč skupnosti se je že večkrat izkazala kot zelo učinkovita.«
Pokazal se je idealen primer, kako lahko ljudje pomagajo drug drugemu.
Kako zahteven je projekt in koliko časa traja
Prva delujoča različica – z zemljevidom in možnostjo poročanja – je bila pripravljena v enem samem dnevu. Seveda se razvoj ni ustavil. Gre za tipičen »live« projekt, ki se razvija skupaj z uporabniki, tako da aplikacijo vsak dan tudi nadgrajujejo: dodajajo zaščite proti zlorabi, izboljšujejo uporabniško izkušnjo, uvajajo statistike in strani za posamezna mesta.
V prvih treh dneh po objavi (20.–23. marca) so zabeležili več kot 143.000 ogledov strani. 87 odstotkov uporabnikov prihaja iz Slovenije, 91 odstotkov prometa je z mobilnih naprav. Glavni viri obiska so: Google (52 odstotkov), neposredni obiski (27 odstotkov) in Facebook (12 odstotkov).
Oživljen spomin na krizne čase Jugoslavije: par-nepar in boni za gorivo
Suhi bencinski vikend, ki je za nami, je spomnil na čase pomanjkanja, ki smo ga želeli že zdavnaj pozabiti, a je pri starejših hitro obudil spomine na čase energetske krize v nekdanji Jugoslaviji, ko so trepetali, ali gorivo bo ali ga ne bo. Medtem ko so uradni kanali dobaviteljev oziroma trgovcev molčali, so bile črpalke prazne in smo lahko samo opazovali suhe rumene ročke in čakali, kaj se bo zgodilo ob začetku novega delovnega tedna.
@strankaSD vi ste stranka lažnivcev! Han na soočenju zagotovi da se bo dizel podražil za 12 centov!!!!! Podražitev pa za 17centov!!!!
— Aleš 🇸🇮 (@ales2_) March 23, 2026
https://t.co/OHAJbcRk1Q
V tem informacijskem mrku se je rodila spletna aplikacija, ki je pokazala, česa sta sposobna slovenska solidarnost in znanje s pomočjo umetne inteligence. Gre namreč za lep primer, kako lahko UI tudi uspešno rešuje zapletene situacije, kakršno doživljamo. Murnik je znal pravočasno in pametno uporabiti orodja umetne inteligence in dostopne baze podatkov, tudi Google je prišel še kako prav s svojimi analizami in sledenji zasedenosti bencinskih servisov po Sloveniji. Ko je tuje podjetje, ki stoji za orodjem, prosil za pomoč ob nepričakovanem navalu slovenskih voznikov, so mu prisluhnili in mu solidarnostno odobrili 10-odstotni popust. Podrobnosti so ostale zaupne.
Zakaj so veliki trgovci molčali? »Tema je bila toksična.«
Aplikacija v svojem jedru stavi na medsosedsko pomoč, na solidarnost. »Na začetku je bil res zgolj samo glas ljudstva,« pojasnjuje avtor, ki pa je za večjo zanesljivost sistem nadgradil in prijave začel križati z Googlovimi podatki o zasedenosti lokacij.
Ob tem se logično zastavlja tudi vprašanje, zakaj rešitve z informacijami v realnem času ni ponudila vlada niti veliki naftni trgovci sami niti niso poskrbeli za obveščanje, kdaj in kako se bo stanje umirilo. Gorazd Murnik nastalo situacijo ocenjuje izjemno pragmatično: »Če bi bil jaz šef Petrola, se čez vikend te teme ne bi dotaknil, ker je bila toksična.« Korporacije so se bale, da bi jih oglašanje v času krize polariziralo. Tudi tukaj se odpira nova zgodba, kdo je dejansko špekuliral in kdo nosi breme nastale situacije.
Aplikacija v svojem jedru stavi na medsosedsko pomoč, na solidarnost.
Želel je pomagati, nihče ga ni obsojal niti strankarsko označeval
Kljub temu da je sam prevzel pobudo, priznava, da ga je bilo sprva strah odziva javnosti. »Tako strah me je bilo spuščati se v komentarje,« nam zaupa, a hitro z olajšanjem doda: »Moram pa priznati, da na koncu se nihče ni obesil na moje komentarje.« Ljudje so v kriznem trenutku očitno prepoznali njegov trud in iskren namen, zato za negativizem in »trolanje« ni bilo prostora.
Stiska na terenu in 50-litrske omejitve
Med pogovorom smo se dotaknili tudi uradnih ukrepov. Vlada je za fizične osebe omejila točenje na 50 litrov na dan, medtem ko imajo pravne osebe in kmetje omejitev 200 litrov. Murnik stanje primerja s paniko ob začetku covida-19.
@strankaSD vi ste stranka lažnivcev! Han na soočenju zagotovi da se bo dizel podražil za 12 centov!!!!! Podražitev pa za 17centov!!!!
— Aleš 🇸🇮 (@ales2_) March 23, 2026
https://t.co/OHAJbcRk1Q
Omejitev na 50 litrov je za tiste, ki si kruh služijo na cesti, lahko nevzdržna. »Terenskemu delavcu težko rečeš, naj natoči 50 litrov. Ker je to dovolj bencina do malice,« je absurdnost ukrepa za nekatere poklice slikovito opisal naš sogovornik in avtor aplikacije.
Omejitev na 50 litrov je za tiste, ki si kruh služijo na cesti, lahko nevzdržna.
Sobota je bila na črpalkah oblečena v rumeno
Da je bila kriza z dobavo resnična in globoka, potrjuje njegova baza podatkov, ki vključuje preko 300 črpalk. Podatki so bili neizprosni: v soboto so uporabniki prijavili 226 črpalk brez goriva, v nedeljo 235, v ponedeljek pa 230.
Na vrhuncu so bili deleži zaprtih črpalk šokantni: Logo (66,7 %), Agip (50 %), Petrol (48 %), Shell (45 %), in Mol (33 %). Kot izpostavlja Gorazd, se je pri ponudniku INA prodaja v nekem trenutku »povsem ustavila« (20 % zaprtih objektov, ostali paralizirani).
Medtem ko varčujete z gorivom, država tiho služi
Solidarnost ljudi na eni strani, kaj pa država? Medtem ko državljani ob omejitvah varčujejo pri vsakem kilometru, pa državni aparat kljub znižanju nekaterih dajatev pobira rekordne zneske. Slovenija je ena redkih držav, kjer se 22-odstotni DDV obračuna tudi na že plačano trošarino.
Pri vsakem polnem rezervoarju bencina gre torej skoraj polovica vašega denarja neposredno v državni proračun. Višja kot je borzna cena osnovnega goriva, višji je znesek odmerjenega DDV v evrih. Država je s tem mehanizmom tihi dobičkar trenutne krize.
Država je tihi dobičkar trenutne krize.
Zmaga digitalnega soseda
Aplikacija Kje je gorivo je več kot le tehnološki pripomoček, je ogledalo naše družbe. V času, ko država prek davkov neusmiljeno polni proračun, veliki naftni igralci pa obmolknejo, ker je tema zanje »preveč toksična«, se je slovenska javnost lahko zanesla le nase. Z zdravo mero samoiniciative in preprosto željo po pomoči bližnjemu so vozniki, zbrani okoli Gorazdove platforme, dokazali, da solidarnost v Sloveniji še kako živi.
V času, ko država prek davkov neusmiljeno polni proračun, veliki naftni igralci pa obmolknejo, ker je tema zanje »preveč toksična«, se je slovenska javnost lahko zanesla le nase.
1 komentar
Igor Ferluga
Pojma nimam, zakaj se ne bi smelo govoriti o krivdi in politicni krivdi za kaos na naših pumpah in nedosegljivost goriva. Absurd je toliko vecji, ker prav slovenski levi oblastniki, zlasti Golob in Mesec kazejo s prstom na vse druge "krivce": ZDA, Izrael ( in celo na njune domnevne slovenske zaveznike), pa potem na vodstvo Petrola itd.
Resnica je, da taksnega kaosa in pomanjkanja goriva na pumpah kot v Sloveniji te dni ni nikjer! In da je to evidentno v prvi vrsti krivda Golobove vlade.
Ni krivda v rasti cen goriv, ker je tako povsod. Kaos in pomanjkanje goriva je ocitna krivda slovenske vlade, toliko bolj, ker tega zaenkrat ni nikjer drugje, kar se zlahka preveri na drugi strani meje. Bog ne daj, da bi slovenski mediji povedali resnico o tem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.