Gospodarska rast v Sloveniji lani skromna in počasnejša od evrske

Slovensko gospodarstvo je v letu 2025 raslo, vendar precej počasneje kot povprečje držav z evrom. Bruto domači proizvod (BDP), ki pokaže, koliko država ustvari v enem letu, se je povečal za 1,1 odstotka. Če se iz podatkov izločijo sezonski vplivi, je bila rast še nekoliko nižja – 0,9-odstotna.

Po prvi oceni Statistični urad RS (Surs) se je slovensko gospodarstvo v zadnjem četrtletju 2025 glede na prejšnje četrtletje okrepilo za 0,4 odstotka. V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2024 pa je bila rast 1,6-odstotna.

Na ravni evrskega območja je bila letna rast višja. Gospodarstvo držav z evrom je lani zraslo za 1,5 odstotka, kar pomeni, da se je povprečen prebivalec evrskega območja gospodarsko gledano premikal nekoliko hitreje naprej kot prebivalec Slovenije.

Kaj je poganjalo rast gospodarstva?

Največ k rasti je prispevala domača poraba, torej denar, ki ga porabijo prebivalci in država. Skupaj se je povečala za 2,6 odstotka.

Poraba gospodinjstev se je povečala za 1,7 odstotka, kar kaže, da so ljudje kljub negotovim razmeram porabili nekoliko več. Država je svojo porabo povečala za 1,6 odstotka, kar pomeni več izdatkov za javne storitve.

Pomembno vlogo so imele tudi investicije, torej vlaganja v gradnjo, opremo in stroje. Skupne investicije so se povečale za 5,5 odstotka. Vlaganja v poslovne in druge ne stanovanjske objekte so močno zrasla, medtem ko so se investicije v stanovanja zmanjšale, kar lahko dolgoročno vpliva na dostopnost stanovanj.

Vlaganja v stroje in opremo so se povečala le za 0,7 odstotka, kar kaže na previdnost podjetij in zadržanost pri večjih razvojnih odločitvah.

Zunanja trgovina ni pomagala rasti

Slabše se je odrezala zunanja trgovina. Izvoz se je povečal zelo malo, le za 0,3 odstotka, uvoz pa precej hitreje, za 2,1 odstotka. To pomeni, da se je več denarja odteklo v tujino, kot pa se ga je vrnilo iz izvoza, kar zavira hitrejšo gospodarsko rast in s tem tudi hitrejše izboljševanje življenjskega standarda.

Manj zaposlenih kot leto prej

V letu 2025 se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,4 odstotka, kar pomeni približno 4.900 manj zaposlenih ljudi.

Največ delovnih mest se je izgubilo v predelovalni industriji in gradbeništvu. Manj zaposlenih v teh dejavnostih pomeni več negotovosti za številne družine in manj stabilno osnovo za dolgoročno gospodarsko rast.

V letu 2025 se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,4 odstotka, kar pomeni približno 4.900 manj zaposlenih ljudi.

Zadnje četrtletje je bilo nekoliko boljše

V zadnjih treh mesecih leta se je gospodarsko dogajanje nekoliko okrepilo. Zasebna poraba se je povečala za tri odstotke, kar pomeni, da so ljudje proti koncu leta lažje trošili. Država je povečala porabo predvsem za storitve, kot so zdravstvo, socialne in druge javne storitve, kar neposredno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja.

Močno so se povečale tudi investicije, predvsem v gradnjo objektov. Po daljšem času so se okrepile tudi investicije v stroje in opremo, kar je pomembno za prihodnjo produktivnost in nova delovna mesta.

Kljub temu je tudi v tem obdobju uvoz rasel precej hitreje kot izvoz, kar kaže, da domače gospodarstvo še vedno ni dovolj konkurenčno na tujih trgih.

Kako stoji Slovenija v primerjavi z evrskim območjem?

Na letni ravni je Slovenija rasla počasneje kot povprečje držav z evrom. Po podatkih Eurostat je evrsko gospodarstvo lani zraslo za 1,5 odstotka.

V zadnjem četrtletju pa je bila slika nekoliko boljša. Slovenija je rasla nekoliko hitreje od evrskega povprečja, kar kaže, da se lahko razmere izboljšajo, če se ugodni trendi ohranijo tudi v prihodnje.

Kaj to pomeni za življenjski standard?

Zmerna gospodarska rast pomeni, da se življenjski standard izboljšuje zelo počasi. Ob rasti cen in stroškov življenja takšna rast pogosto ni dovolj, da bi ljudje občutili večjo kupno moč ali boljše življenjske razmere.

Napovedi za leto 2026 so sicer bolj optimistične. Različne ustanove Sloveniji napovedujejo med 2 in 2,4 odstotka gospodarske rasti. Najbolj optimistična je Evropska komisija, najbolj previdni pa so pri EBRD. Višja rast bi pomenila več možnosti za rast plač, več zaposlovanja in bolj stabilne javne finance – a le, če bo podprta z večjo produktivnostjo in zasebnimi naložbami.