Slovenija: najbolj varna kariera tista, ki jo financira nekdo drug

Slovenija vstopa v nevarno fazo gospodarskega prestrukturiranja, ki ga nihče ni javno razglasil, a ga številke jasno razkrivajo: zasebni sektor izgublja delovna mesta, javni sektor pa se napihuje hitreje kot kadarkoli po letu 2008. To ni naključje, temveč posledica političnih odločitev, ki sistematično preusmerjajo državo v smer državno vodenega, davčno obremenjenega in razvojno zadušenega modela.

Razkrivamo sveže podatke, ki razkrivajo trend krepitve javnega sektorja in krčenja zasebnega. Podatke je objavil SURS. Ob tem se upravičeno postavlja vprašanje: zakaj primerjava samo treh mesecev (september–november) v letih 2024 in 2025?

Razlog je metodološki. SURS podatke o delovno aktivnih osebah po sektorjih objavlja mesečno, pri čemer je za presojo dejanskega trenda najbolj primerljivo opazovati enake mesece med leti (torej november 2025 proti novembru 2024). Tako se izognemo sezonskim vplivom (npr. turizem, kmetijstvo, gradbeništvo), ki lahko izkrivijo sliko, če primerjamo različne mesece znotraj istega leta. Izbrani trije meseci niso namenjeni prikazu celotne slike, ampak gre za zadnje objavljene podatke in trend se kaže v vseh treh zaporednih objavah, zato ne gre le za enkratno anomalijo.

Kaj nam grafa sporočata?

Če primerjamo število zaposlitev v javnem sektorju (JS), vidimo, da je tam bilo novembra 2025 zaposlenih 4.308 več oseb kot eno leto prej. Rast zaposlovanja v JS je bila vseh treh mesecih (sept. –nov.) hitrejša kot v času epidemije, ob tem pa ni  merljivih izboljšav storitev (čakalne vrste, upravni postopki, sodstvo).

V zasebnem sektorju (ZS) je bilo novembra 2025 7.360 manj zaposlenih kot leto prej. Opazen je padec v vseh treh mesecih, to je čas, ko EU beleži rast zaposlenosti, obenem je padec zaposlovanja v ZS velik kljub rekordnim subvencijam, razpisom in 'zelenim' programom.

To pomeni, da je vsak nov zaposleni v javnem sektorju financiran iz vse manjšega števila zaposlenih v gospodarstvu.

Vsak nov zaposleni v javnem sektorju financiran iz vse manjšega števila zaposlenih v gospodarstvu.

Izčrpavanje gospodarstva

Javni sektor ne ustvarja dodane vrednosti, zato njegova rast povečuje stroške, ne ustvarja pa prihodkov. Zasebni sektor je edini vir trajnostnih davčnih prilivov, zato njegovo krčenje neposredno ogroža proračun. Rast plač v javnem sektorju presega rast produktivnosti, kar ustvarja inflacijske pritiske. Slovenija postaja izjema v EU, kjer večina držav krepi konkurenčnost, ne birokracije.

Odzivi agencij, ki bedijo na področju delovanja države

Fiskalni svet je sporočil:

• »Rast javne porabe je strukturna in dolgoročno nevzdržna.«
• »Največ k primanjkljaju prispevajo stroški dela v javnem sektorju.«

UMAR:

• »Rast plač v javnem sektorju presega rast v zasebnem, kar zmanjšuje konkurenčnost.«

Banka Slovenije: 

• »Izvozno jedro stagnira, rast temelji na potrošnji.«

Sindikati:

• zahtevajo dodatne zaposlitve,
• zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij,
• zahtevajo polno implementacijo plačne reforme,
• zahtevajo nadaljnje dvige plač,
• nasprotujejo racionalizaciji.

Ne glede na stanje v gospodarstvu sindikalni pritisk deluje v smeri še večje rasti javnega sektorja.

Če pogledamo v EU, vidimo, da imajo države z visokim deležem javnega sektorja (Nordijske) visoko produktivnost, visoke izvozne presežke in visoko dodano vrednost, Slovenija pa ima produktivnost pod ravnjo EU, prav tako je pod povprečjem EU rast zasebnega sektorja, rast javnega sektorja pa je nad povprečjem EU. To je najnevarnejša kombinacija, brez rasti produktivnosti ne more biti prave rasti plač (razen prek inflacije ali prerazporejanja). Brez produktivnosti je tudi davčna osnova omejena, brez davčne osnove pa rast proračunskih izdatkov (zlasti plač) hitro vodi v fiskalno stisko.

Letni trend: slika zadnjih šestih let

Za realno sliko ni dovolj pogledati zadnjih treh mesecev – smiselno je pogledati tudi letne podatke. SiStat/SURS letni podatki (povprečno število delovno aktivnih, spol skupaj) kažejo, da se je javni sektor v obdobju 2020–2024 povečal iz 241.156 na 250.664 zaposlenih (+9.508). V istem obdobju se je zasebni sektor povečal iz 647.763 na 693.344 (+45.581).

Ključno pa je, da javni sektor raste vsako leto brez prekinitve, medtem ko so v zasebnem sektorju nihanja večja (opazen padec v 2020). To pomeni, da je javni sektor stabilen strošek, ki se praviloma ne zmanjšuje, zasebni sektor pa je bolj občutljiv na gospodarske razmere. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da zadnji mesečni podatki za 2025 kažejo obrat: zasebni sektor se medletno krči, sektor država pa raste.

Opozorilo ekonomistov

Ekonomisti opozarjajo, da se Slovenija se premika v smer modela, ki ga gospodarstvo ne more financirati. Če se bo javni sektor še naprej širil hitreje od zasebnega, bomo v nekaj letih dosegli točko, ko bo treba izbirati med rezanjem storitev, dvigom davkov ali zadolževanjem. Nobena od teh poti ni razvojna.

Slovenija se spreminja v državo, kjer je najbolj varna kariera tista, ki jo financira nekdo drug. Vlada zaposluje, sindikati pritiskajo, birokracija se širi – gospodarstvo pa se krči. To ni razvoj. To je samo prehranjujoča se administracija, ki živi od dela drugih.

Ko zasebni sektor izgublja tisoče delovnih mest, javni sektor pa pridobiva tisoče novih, je jasno, da ne gre za naključje. Gre za politični projekt: več države, manj trga. Več birokracije, manj podjetništva. Več stroškov, manj prihodkov.

Gre za politični projekt: več države, manj trga. Več birokracije, manj podjetništva. Več stroškov, manj prihodkov.