Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji se izboljšuje že tretji mesec zapored, a izzivi ostajajo

Kazalnik gospodarske klime je julija skoraj dosegel nevtralno raven, največ optimizma prihaja iz predelovalnih dejavnosti.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se tudi sredi poletja postopno izboljšuje. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je kazalnik gospodarske klime julija izboljšal že tretji mesec zapored. Čeprav ostaja tik pod ničelno vrednostjo, kar pomeni, da je splošno razpoloženje še vedno rahlo negativno, podatki nakazujejo nadaljevanje okrevanja po šibkejšem začetku leta.

Julijski kazalnik gospodarske klime je znašal –0,1 odstotne točke, kar je 0,6 odstotne točke več kot junija, ko je znašal –0,7. Gre za najboljši rezultat v zadnjih mesecih in znak, da se zaupanje med podjetji in potrošniki počasi krepi.

Predelovalne dejavnosti glavni motor izboljšanja

Največji prispevek k izboljšanju gospodarskega razpoloženja so tudi tokrat prispevale predelovalne dejavnosti, katerih vpliv je znašal 0,8 odstotne točke. Slovenska industrija ostaja eden ključnih nosilcev izvoza, zato je njeno okrevanje pomemben signal za celotno gospodarstvo.

Pozitivno sta na skupni kazalnik vplivala tudi:

• zaupanje potrošnikov (+0,1 odstotne točke),
• trgovina na drobno (+0,1 odstotne točke).

To kaže, da gospodinjstva kljub negotovostim nekoliko bolj optimistično gledajo na prihodnje gospodarske razmere, kar se lahko odrazi tudi v večji zasebni potrošnji.

Storitveni sektor ostaja šibkejši

Po drugi strani se razmere v vseh dejavnostih ne izboljšujejo enako hitro. Storitvene dejavnosti so bile edini pomembnejši negativni dejavnik, saj so skupni kazalnik znižale za kar 0,4 odstotne točke.

Gradbeništvo na mesečno spremembo praktično ni vplivalo, čeprav panoga še vedno deluje v zahtevnih razmerah zaradi višjih stroškov financiranja, pomanjkanja delovne sile in nekoliko umirjenega investicijskega cikla.

Občutno boljša slika kot pred letom dni

Še izrazitejši je napredek pri primerjavi z lanskim julijem. Kazalnik gospodarske klime je bil za 3,2 odstotne točke višji kot pred enim letom.

Tudi pri medletni primerjavi so največ prispevale:

• predelovalne dejavnosti,
• izboljšano zaupanje potrošnikov,
• trgovina na drobno.

Negativen medletni vpliv pa sta imela storitveni sektor in v manjši meri gradbeništvo.

Evropsko gospodarstvo kaže podobne znake okrevanja

Slovenija pri tem ni osamljen primer. Tudi zadnji kazalniki Evropske komisije kažejo, da se gospodarsko razpoloženje v Evropski uniji in evrskem območju postopno stabilizira po obdobju visoke inflacije, šibke industrijske proizvodnje in geopolitičnih negotovosti.

K izboljšanju prispevajo predvsem:

• postopno umirjanje inflacije,
• pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer,
• nekoliko ugodnejše razmere v mednarodni trgovini.

Kljub temu evropski analitiki opozarjajo, da ostajajo tveganja precejšnja. Med največjimi so negotove geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu, morebitna nova rast cen energentov ter šibko povpraševanje na nekaterih pomembnih izvoznih trgih, predvsem v Nemčiji.

Previden optimizem

Čeprav je slovenski kazalnik gospodarske klime še vedno rahlo pod ničlo, zaporedno izboljševanje kaže, da se razmere postopno normalizirajo. Industrija ponovno kaže več optimizma, nekoliko samozavestnejši postajajo tudi potrošniki, medtem ko storitveni sektor ostaja previdnejši.

Za nadaljnje okrevanje bo pomembno predvsem, ali se bo izboljšanje izvozne aktivnosti nadaljevalo tudi v drugi polovici leta ter ali bodo ugodnejše finančne razmere spodbudile nove investicije podjetij. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bi lahko slovensko gospodarstvo v prihodnjih mesecih prešlo tudi v območje pozitivnega gospodarskega razpoloženja, kar bi predstavljalo pomemben signal za nadaljnjo gospodarsko rast.