Gradbinci so sneli rokavice

Nekoč so slovensko gradbeno sceno obvladovali gradbeni baroni, Ivan Zidar na čelu SCT, Dušan Černigoj na čelu Primorja in Hilda Tovšak na čelu velenjskega Vegrada. Danes so ti zgodovina. Njihova podjetja so končala v stečajih. Oni sami pa v sodnih postopkih. Takrat je veljalo optimistično prepričanje, da so z njihovim padcem svoj smrtni udarec doživele tudi njihove sporne poslovne prakse.

Ne bi se mogli bolj motiti. Sistem, ki je omogočil njihov vzpon, je očitno preživel. Desetletje zatem namreč ponovno ugotavljamo, da so v igro sicer vstopili novi obrazi, ki pa najverjetneje niso prav nič bolj "pošteni od svojih predhodnikov". Ti dobro poznajo, kako se je stvarem včasih streglo. Kot kaže, so v svojo igro že uspeli vplesti tudi vladajočo politiko.

Delitev denarja na infrastrukturnih projektih bo za resorno ministrico Alenko Bratušek več kot očitno težaven posel. Povsem jasno namreč je, da določenih stvari na svojem resorju ne obvladuje več. Le vprašanje časa je, kdaj bodo zaradi tega padale glave.

Medtem ko na severni strani Karavank dela pri vrtanju druge cevi istoimenskega predora že deset mesecev potekajo brez težav, to za dela slovenski strani nikakor ne drži. Pa ne zato, ker bi izvajalec pri vrtanju naletel na kakršnekoli težave, temveč ta sploh še ni bil izbran. In to kljub temu, da se je prvi rok za prijavo na razpis iztekel že pred letom in pol.

Ob tem je najbolj zaskrbljujoče, da se začetek del v naslednjih nekaj mesecih skoraj zagotovo ne bo zgodil. Povsem mogoč je scenarij, da bo faza vrtanja druge cevi predora Karavanke na avstrijski strani končana, še preden bo na slovenski strani izbran glavni izvajalec. Veliko stvari bo jasnih ob izteku ponovnega razpisa čez nekaj dni, 25. julija.

Pri drugem tiru resen zaplet že pri manjšem viaduktu

Podobni zapleti pa se nakazujejo tudi 150 kilometrov južneje, na gradbišču projekta II. tir. Po načrtih bi morala železniška proga Divača - Koper zgornjima predoroma prečiti dolino kraške rečice Glinščice. Viadukt ni ne pretirano dolg, niti zahteven. Tudi finančno ne predstavlja neke posebne vrednosti, zgolj 0,8 % vrednosti celotnega projekta. A očitno dovolj, da je neizbrani izvajalec potegnil ročno zavoro in vodstvo podjetja 2TDK prisilil, da so izbiro izvajalca umaknili. Neuradno zaradi računske napake pri vrednotenju ponudb, na katero jih je opozoril neizbrani konzorcij na čelu z gradbeno družbo Kolektor CGP.

Tudi tokrat naj bi jo, tako kot pri aferi Maketa, zagodel program Excel. Takšne napake seveda se dogajajo, toda praviloma jih odkrijejo že lastni mehanizmi kontrole. Teh stvari namreč nikoli ne sme pregledati le en sam uradnik. A napako so tako odkrili kar pri konkurentu podjetij Markomark Nival, Nival Invest in Ekorel, to je konzorciju podjetij Kolektor CGP, Riko in Pomgrad. Posledično so v družbi 2TDK svoj izbor razveljavili, drugače bi to zagotovo storila Državna revizijska komisija. Ta je po preteklih izkušnjah zelo netolerantna do takšnih napak, čeprav za razpis dejansko niso bistvene.

Jasno je, da je izbrani izvajalec projekt sposoben izvesti, konkurenta pa sta mu po ponujeni ceni popolnoma nekonkurenčna, saj sta za več deset odstotkov dražja.

Imajo pa pri družbi Kolektor CGP v rokavu še enega asa. Ponudba konkurentov naj bi bila sporna zaradi pomanjkljivih referenc. Natančneje - domnevno nekaj centimetrov prenizkega podpornega zidu pri zahtevanih osmih metrih višine.

Tudi te pripombe bodo v družbi 2TDK morali razčistiti. V nasprotnem primeru bo njihov izbor, tako kot pri projektu Karavanški predor, romal na Državno revizijsko komisijo. Ki bi si za to vzela nekaj mesecev, nato pa morda razpis razveljavila. Kljub vsemu pa je jasno, da je izbrani izvajalec projekt sposoben izvesti, konkurenta pa sta mu po ponujeni ceni popolnoma nekonkurenčna, saj sta za več deset odstotkov dražja. Izbrani izvajalec je svojo ceno postavil pri 8 milijonih evrov, pritožnik pa bi projekt izvedel za 13,5 milijona evrov.

Poskusiti ni greh, dobiček v primeru uspeha bi bil velik, stroški pritožbe pa niso visoki. Težava pa je v tem, da sta prva razpisa le uvod v vse naslednje. Brez viadukta Glinščica vrtanja predorov na zgornjem delu trase II. tira ni mogoče začeti. Prav tako bo zaradi zamude pri vrtanju na slovenski strani predora vsaj za eno leto zamujal celoten projekt predora Karavanke. Vzporedna cev je nujno potrebna obnove, polovične zapore ne morejo zagotoviti pogojev za celovito obnovo predora, ki je po treh desetletjih nujno potrebna.

Opazno je, da se DARS in Direkcija RS za infrastrukturo z najrazličnejšimi lobiji trenutno ne razumeta najbolje

Bistveni del projekta je gradnja, ne razpis

Nedvomno sta pri obeh projektih izbrana izvajalca bila najcenejša, oba pa imata tudi dovolj izkušenj pri takšnih projektih. Kljub temu projekta stojita.

Zdi se, da smo v Sloveniji kar pozabili, da mora biti cilj projekta kvalitetno izveden projekt za ugodno ceno, pri kateri ni prostora za različne "nategunske prakse" in za različne zakulisne dogovore, ki posle zagotavljajo političnim izbrancem iz razloga najrazličnejših, tudi nacionalnih interesov. Obstaja močan indic, da so bile luknje v zakonodaji, ki to omogoča, načrtne. Kajti na tem področju so izrazito na slabšem tisti, ki pravil igre ne poznajo.

Žrtvena jagnjeta bodo, a kdo bo letel

Katastrofalno izvajanje zgornjih dveh gradbenih projektov se bo jeseni zagotovo dotaknilo tudi politike. Povsem neresno je, da projekti, ki imajo zagotovljeno financiranje in so vsekakor potrebni, stojijo. Zelo verjetno je, da bodo zaradi njih tudi padale glave. Ko bodo, bo jasno, kakšne prioritete si je za obvladovanje problematike izbrala vlada. Opazno je, da se DARS in Direkcija RS za infrastrukturo z najrazličnejšimi lobiji trenutno ne razumeta najbolje. S čimer ni pravzaprav čisto nič narobe, dokler so postopki, ki jih vodita zakoniti in gospodarsko utemeljeni. Za njihovo predpisovanje pa je odgovoren nekdo drug.

A ozadju se že šušlja o tem, da si politika na čelu Darsa in Direkcije RS za infrastrukturo želi drugih ljudi. Najprej zato, da je za fiasko nekdo kaznovan. Predvsem pa zato, da se tja postavi za politiko in lobije sprejemljivejše, pa tudi poslušnejše kadre. Vsekakor bo jesen pestra.