Na evropski ravni hitenje s polnjenjem zalog plina pred zimo. Kakšne načrte ima vlada za Slovenijo?

Države v EU so povezane z gosto mrežo plinovodov, v katero se je vključila tudi Slovenija. S povezavo na plinovode sosednjih držav je slovensko plinovodno omrežje integralni del evropskega plinovodnega omrežja. Na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti sistemskega povezovanja omrežij, širitev dobavnih poti in povečevanje skladiščnih zmogljivosti.

Vlada pa naj bi pripravljala spremembo zakonodaje na področju energetike, ki naj bi omilil situacijo za gospodinjstva predvsem v blokih. Motenj v dobavi pa dosedaj naj ne bi bilo in obstaja tudi krizni načrt ukrepanja.

Hitenje s polnjenjem zalog

Skladišča plina izravnavajo nihanja v porabi plina. Kot neke vrste varovalni sistem so pomembni za energetski trg. Vendar je njihov pomen omejen. Tudi če bi bila skladišča plina popolnoma polna, njihove količine ne bi niti približno zadoščale za celotno kurilno sezono.

Nemška skladišča zemeljskega plina so od ponedeljka zvečer 60-odstotno zapolnjena, potem ko si v državi želijo pred prihajajočo zimo kljub manjšemu obsegu dobave ruskega plina povečati zaloge. Nemška vlada si želi, da bi bila skladišča do začetka novembra vsaj 90-odstotno napolnjena.

Po ocenah Zvezne agencije za omrežje bi skladišča plina v povprečni zimi zadostovala le za dva meseca in pol, da bi zadostila povpraševanju tudi brez ruskega plina. Zato Nemčija obupno išče druge možnosti uvoza, kot je dobava utekočinjenega zemeljskega plina prek plavajočih terminalov na obali Severnega morja.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je pred dnevi pred novinarji izrazil pričakovanje, da bo Izrael prihodnje leto začel izvažati plin, kar bi lahko bila ena izmed alternativ za nadomeščanje ruskega plina. Kot je pojasnil, je Izrael v Sredozemlju našel velike zaloge zemeljskega plina, kar je dobra novica.

Kako je v Sloveniji z zalogami

V družbi Plinovodi, sistemskem operaterju omrežja, so povedali, da se v Slovenijo iz avstrijske smeri dobavljajo vse nominirane količine. "Motenj v prenosu plina ni," so zatrdili pred dnevi za RTV Slovenija. Če bi prišlo do motenj pri prenosu iz avstrijske smeri, sistemski operater prenosnega sistema lahko omogoča nemoteno dobavo vseh količin iz italijanske in deloma lahko tudi iz hrvaške smeri, so pojasnili.

Po neuradnih navedbah spletnih Financ naj bi v Slovenijo prišlo do četrtino manj plina, kot bi ga moralo. To pri oskrbi ne predstavlja težav, saj je poraba poleti precej nižja, se pa manj polnijo skladišča, ki jih država najema v Avstriji in na Hrvaškem.

Ruski Gazprom je v zadnjih dveh dneh dobave plina Nemčiji prek plinovoda Severni tok 1 zmanjšal za 60 odstotkov, ukrep pa je pojasnil z zamudo pri popravilu ene od plinskih turbin. Iz italijanske energetske družbe Eni so sporočili, da je Gazprom danes za 15 odstotkov zmanjšal dobave plina tudi Italiji. Z zmanjšanjem oz. prekinitvami pa se že nekaj časa sooča tudi Francija in Slovaška.

Obljube premierja Goloba

"Dobra novica za Slovenijo je to, da samo 15 odstotkov naše plinske porabe odpade na gospodinjstva. Se pravi, ključno vprašanje je znova, ali se moramo bati, da bo ljudi zeblo? Odgovor je ne. Poskrbeli bomo, da bomo imeli dovolj zalog za teh 15 odstotkov za zimo, in poskrbeli bomo, da bodo te po znosnih cenah. V lanski zimi niso bile povsod. Imeli smo kraje, kjer so bile cene popolnoma normalne, in imeli smo kraje, kot so bili Jesenice, Maribor, Vrhnika, kjer so ljudje že lani plačevali dva- ali tri- ali štirikrat več kot v pretekli zimi," je pred kratkim dejal premier Golob za oddajo Odmevi.

Vlada pa naj bi pripravljala spremembo zakonodaje na področju energetike, zato da bodo lahko električno energijo in zemeljski plin regulirali tudi za gospodinjstva in vse fizične porabnike, na primer v stanovanjskih blokih in podobno za skupne prostore.

Za gospodinjstva je v načrtu ukrepanje, za gospodarstvo ne izgleda tako. Na morebitno povišanje cen se je v istem intervjuju premier Golob odzval: "Za gospodinjstva ne. Medtem ko na primer nekatera velika podjetja že danes plačujejo tudi po štirikrat višjo ceno, kot so jo pred letom dni. Naloga vlade je, da primarno zaščiti gospodinjstva. Vem pa, da bodo tudi za industrijo neki pogovori neposredno na relaciji med proizvajalci in pa industrialci za prihodnja leta."

Kakšen je slovenski izredni načrt?

Tako kot Nemčija ima sicer tudi Slovenija izredni načrt za primer omejevanja ali prekinitev dobav plina. Podobno kot v nemškem primeru načrt predvideva tristopenjsko ukrepanje. Pristojni organ, ki razglasi stopnjo krize in uvaja ukrepe, je Agencija RS za energijo. Ukrepi pa “smejo odjemalce prizadeti le v najmanjši možni meri, ki je potrebna za obvladovanje krize oziroma za zagotovitev zanesljive oskrbe zaščitenih odjemalcev”. Slovenija načrta za zdaj ni aktivirala.

Načrt na prvi stopnji, ki se imenuje stopnja zgodnjega opozarjanja. Na drugi stopnji gre za stopnjo pripravljenosti, dobavitelji pozovejo pogodbene odjemalce k prostovoljnim prekinitvam dobav plina. Velike odjemalce pozovejo k zmanjšanju porabe na minimum. Na tretji stopnji, stopnji izrednih razmer, dobavitelji prekinejo tiste pogodbe, ki so prekinljive, industriji zapovejo prehod na nadomestni energent, prav tako proizvajalcem električne energije. Distributerji toplote morajo zmanjšati odjem plina na količine, potrebne “za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce in osnovne socialne službe, razen izobraževalnih in javnoupravnih služb”.

Nemške napovedi črnoglede

Vodja Zvezne agencije za omrežja Klaus Müller je na strokovnem kongresu v Berlinu zaradi pomanjkanja plina predstavil mračno sliko prihajajočega zimskega obdobja. Müller je ostro kritiziral tudi nemško energetsko politiko v zadnjih letih. "Težko je razumeti", da država v Evropi, ki je skupaj z Italijo najbolj odvisna od plina in njegovega uvoza ter je svojo blaginjo zgradila na poceni fosilnem plinu, "ni niti malo pomislila" na varnost oskrbe. V nasprotju z nafto ali premogom je plin odvisen od plinovodnih omrežij.

Skladišča plina so bila "z veseljem" prodana ruskim lastnikom, zaradi Severnega toka 1 pa so postala "izjemno" odvisna. O Severnem toku 2 in pomanjkanju terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v tem kontekstu ni želel niti govoriti. Dejstvo, da je treba plinske elektrarne nadomestiti s premogovnimi, ni dobro z vidika podnebne politike, vendar trenutno ni druge možnosti.

Nova ločnica med severom in jugom Nemčije

Müller pričakuje, da se bo v prihodnosti v Nemčiji pojavila nova delitev med severom in jugom. Plin bo predvidoma prihajal iz Norveške prek Nizozemske in Belgije. Müller je dejal, da trenutno vodi številne "napete" pogovore s politiki in industrijskimi podjetji iz Baden-Württemberga, Hessen, Bavarske in Saške. "Ker je plin surovina, ki teče. Ni na voljo vedno in povsod," je pojasnil Müller.

To ni nič drugega kot "elementarni preobrat" v pretoku surovin v Nemčiji, ki bo še vedno povzročil zelo intenzivne razprave. Po njegovih besedah se za nekatere nekaj spreminja, tudi za tiste, "ki so bili v zadnjih letih zelo širokonogi in samozavestni, ker so živeli v zelo privilegiranem geografskem položaju".

Kaj so (teoretično) slovenske alternative?

Po osamosvojitvi smo začeli Slovenci za svoja naftno-plinska polja pri Lendavi iskati tujega strateškega partnerja. Na voljo smo mu dali vse svoje podatke, svoja polja in vrtine, kot svoj kapitalski vložek pa še svojo dolgoletno koncesijo za raziskave in izkoriščanje. Poskus frackinga je dokazal, da je pri nas možna ekonomična proizvodnja zemeljskega plina pod pogoji, kot so dovoljeni v okoljsko zelo osveščeni Nemčiji.

"Proti proizvodnji plina s frackingom se je dvignila silna gonja tistih, ki so zahtevali prepoved s primeri uporabe frackinga pri proizvodnji metana iz premogovnih ležišč v ZDA ali pri proizvodnji nafte iz oljnih skrilavcev. Da so ti primeri in postopki povsem neprimerljivi z načrtovanimi pri nas, ni hotel verjeti nihče – niti »old boysom« niti našim lastnim strokovnjakom," je pred kratkim za Delo zapisal dr. Miran Veselič, zasl. prof. Univerze v Novi Gorici.

Po agresiji na Ukrajino naši ministri iščejo po svetu, kako bi izpad ruskega zemeljskega plina nadomestili z dragim utekočinjenim zemeljskim plinom. Odrekamo se proizvodnji domačega zemeljskega plina, ki bi lahko že takoj nadomestila 10 do 15 odstotkov našega uvoza, nato pa za najmanj desetletje njegov veliko znatnejši del. Vsaj delno bi s tem nadomestili ruski plin po konkurenčni ceni. V prihodnjih, gospodarsko in finančno kritičnih letih bi del denarja za uvoz plina lahko ostal kar doma. Po zadnjega pol leta veljavnih cenah plina z amsterdamske terminske borze znaša prodajna vrednost 10 milijard m³ domačega plina od 7 do 14 milijard evrov, je še zapisal dr. Veselič.

Nemčija se je odločila spet zagnati elektrarne na premog z namenom, da bi zmanjšala odvisnost od ruskega zemeljskega plina. Eden od možnih postopkov je tudi uplinjanje premoga. Za uplinjanje premoga je potrebna komora, ki pod tlakom in visoko temperaturo meša premog z oksidantom (na primer vodno paro ali kisikom). Postopek premog spremeni v sintetični zemeljski plin (SNG). Ob podražitvah in pomanjkanju plina bi se v Sloveniji dejansko lahko odločili proizvajati zemeljskin plin. Ta postopek se ekonomsko sicer ne izplača, a se je s cenami v zadnjih tednih to spremenilo.

Kako bo bolj obsežna proizvodnja oziroma povečano kurjenje premoga vplivalo na podnebje in okolje? Odgovor se glasi slabo. Zaradi povečanega vnosa ogljikovega dioksida v atmosfero bodo podnebne spremembe še izrazitejše. CO2 sicer ni edini plin, ki se ob kurjenju premoga sprošča. Tu so še dušikovi oksidi, žveplov dioksid in metan. Prav vsi prispevajo h globalnemu segrevanju ozračja, zato je ponovno odprtje termoelektrarn očiten korak nazaj kar se tiče zelenega prehoda.