Janša ob rebalansu: Golobove obljube dobivajo račun, »denar ne raste na drevesu«

Državni zbor na današnji izredni seji obravnava rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim vlada zagotavlja dodatna sredstva za zakonske obveznosti, javne storitve in naložbe. Premier Janez Janša je ob predstavitvi odgovornost za del dodatnih izdatkov pripisal prejšnji vladi Roberta Goloba. Predlog predvideva približno 2,2 milijarde evrov primanjkljaja, skoraj 900 milijonov evrov pa naj bi država namenila samo za obresti.

Razprava o rebalansu letošnjega proračuna odpira vprašanje, koliko so bile politične obljube prejšnje vlade podprte z dejanskim finančnim načrtovanjem. Janša je pred poslanci poudaril, da vlada z dokumentom predvsem zagotavlja kritje za že prevzete obveznosti države. Po njegovi oceni mora popravljati posledice slabega načrtovanja, zaradi katerega so bile sprejete pravice in obveznosti, ne da bi bila zanje zagotovljena zadostna sredstva.

»Dokument, ki ga imate pred sabo, ni reformni, je rebalans,« je dejal premier. S tem je nakazal tudi omejitve predloga: država mora najprej zagotoviti denar za obveznosti, ki jih je že sprejela, šele nato lahko oblikuje prostor za nove ukrepe.

Vlada je predlog rebalansa potrdila 10. septembra. Ministrstvo za finance je ob tem med glavnimi razlogi za spremembe navedlo dodatne zakonske obveznosti, financiranje obrambnih zavez in časovne omejitve pri črpanju sredstev za okrevanje in odpornost.

Sprejete pravice potrebujejo tudi finančno kritje

Janša je prejšnji vladi očital, da je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, ob tem pa pustila zamude pri evropskih projektih in neskladje med mednarodnimi zavezami ter njihovim financiranjem. Med primeri je izpostavil zimski regres in dvig minimalne plače. Po njegovih besedah proračun ni ustrezno upošteval finančnih posledic teh odločitev, čeprav zakonskih pravic zaposlenih država ne more prezreti.

Ministrstvo za finance je v obrazložitvi rebalansa potrdilo, da se dodatna sredstva namenjajo zimskemu regresu, dvigu minimalne plače in uskladitvi plač javnih uslužbencev v tujini. Pri tem je pojasnilo, da gre za obveznosti, sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026.

Premier je navedel tudi majsko prerazporeditev 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače zaposlenih v osnovnih šolah. Po njegovi razlagi je ta odločitev pokazala, da prvotno načrtovana sredstva niso zadostovala za izpolnjevanje obveznosti.

Prerazporeditev sicer lahko reši posamezno finančno težavo, vendar denarja ne ustvari. Povečanje ene postavke pomeni zmanjšanje druge, zato se vprašanje manjkajočega kritja zgolj preseli na drugo področje. »Denar ne raste na drevesu,« je bilo osrednje premierjevo opozorilo. Njegov očitek prejšnji oblasti je bil, da je politične koristi sprejetih ukrepov predstavila takoj, zagotavljanje denarja zanje pa prepustila naslednji vladi.

Več kot 18,7 milijarde evrov odhodkov

Predlog rebalansa predvideva 16,544 milijarde evrov prihodkov in 18,762 milijarde evrov odhodkov. Razlika znaša približno 2,218 milijarde evrov oziroma po predlogu 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Odhodki se glede na sprejeti proračun povečujejo za približno 1,1 milijarde evrov. Rebalans torej prinaša občutno povečanje načrtovane porabe, ki ga vlada utemeljuje z dodatnimi obveznostmi in potrebami pri izvedbi projektov. Janša je opozoril tudi na gibanje državnega proračuna v prvem polletju. Po podatkih, ki jih je navedel v predstavitvi, so bili odhodki v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 12,3 odstotka, prihodki pa za 8,4 odstotka.

Takšno razmerje pomeni, da rast prihodkov ne dohaja rasti porabe. Če se nadaljuje, mora država razliko pokrivati z dodatnim zadolževanjem ali poseči v načrtovane izdatke. S tem se zmanjšuje tudi njena sposobnost odzivanja na prihodnje gospodarske in druge krize.

Skoraj 900 milijonov evrov samo za obresti

Med najbolj povednimi številkami v premierjevi predstavitvi je skoraj 900 milijonov evrov, predvidenih za plačilo obresti. Gre za strošek servisiranja dolga, ki ga mora država poravnati poleg drugih obveznosti, še preden govorimo o vračanju glavnice. »Zadolževanje ni brezplačno kosilo,« je poudaril Janša.

Obresti imajo neposredno proračunsko posledico: denarja, namenjenega njihovemu plačilu, ni mogoče hkrati porabiti za zdravstvene storitve, šole, infrastrukturo ali davčne razbremenitve. Zato razprava o dolgu presega vprašanje njegovega deleža v BDP. Pomembno je tudi, koliko vsako leto stane njegovo financiranje.

Vlada želi ob tem po premierjevih besedah ohraniti razvojni del proračuna. Za investicijske odhodke in investicijske transfere je skupaj predvidenih približno 2,4 milijarde evrov. Janša je poudaril, da morata biti pri naložbah jasno opredeljena korist za ljudi in možnost dejanske izvedbe.

Dodatna sredstva za šolstvo, socialno varnost in zdravstvo

Po predstavljeni razdelitvi se sredstva za izobraževanje in šport glede na sprejeti proračun povečujejo za več kot 200 milijonov evrov. Podobno povečanje je predvideno za socialno varnost, za zdravstveno varstvo pa več kot 70 milijonov evrov.

Premier je poudaril, da gre pri teh povečanjih predvsem za zagotavljanje kritja obveznosti, povezanih s spremembami predpisov. Višji zneski zato sami po sebi še ne povedo, koliko dodatnih storitev bodo dobili državljani. Del denarja je potreben že za financiranje obstoječega delovanja in zakonsko določenih pravic.

Rebalans po obrazložitvi ministrstva prinaša tudi dodatnih 320 milijonov evrov za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost ter 296 milijonov evrov za obrambne izdatke. Slednji naj bi dosegli 2,03 odstotka BDP. To kaže, da ima povečanje odhodkov več vzrokov. Poleg obveznosti iz delovne zakonodaje vključuje tudi financiranje evropskih projektov in obrambnih zavez. Pri presoji odgovornosti za celoten rebalans je treba te razloge razlikovati.

Surs: polletni primanjkljaj dosegel 1,439 milijarde evrov

Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije potrjujejo, da so javne finance pod pritiskom. Sektor država je v drugem četrtletju letos ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tega četrtletja. V enakem obdobju lani je primanjkljaj znašal 594 milijonov evrov.

V prvem polletju je skupni primanjkljaj dosegel 1,439 milijarde evrov, leto prej pa 1,091 milijarde. Prihodki sektorja država so se v prvih šestih mesecih povečali za 9,1 odstotka, izdatki za 10,6 odstotka. Konsolidirani bruto dolg je ob koncu drugega četrtletja znašal 47,707 milijarde evrov oziroma 64,7 odstotka BDP. Vir: SURS.

Pri primerjavah je treba upoštevati, da podatki Sursa zajemajo celoten sektor država, rebalans pa državni proračun. Gre za različna obsega javnih financ, zato zneskov in stopenj rasti ni mogoče neposredno enačiti.

Po rebalansu bo na vrsti preverjanje rezultatov

Janša je rebalans predstavil kot korak k urejanju podedovanih obveznosti in ustvarjanju podlage za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo ter višjo blaginjo. Že ob septembrski predstavitvi dela vlade je napovedal tudi učinkovitejšo organizacijo javnega sektorja in odpravljanje podvajanj nalog.

Današnja razprava zato odpira dve vprašanji. Prvo je odgovornost prejšnje vlade za obveznosti, ki v proračunu niso imele zadostnega kritja. Drugo pa je odgovornost sedanje vlade, da povečana sredstva porabi učinkovito in načrtovane projekte tudi izvede.

Rebalans zagotavlja denar, vendar bo uspeh proračunske politike viden pri rezultatih: izvedenih naložbah, dostopnosti javnih storitev in obvladovanju primanjkljaja. Premierjev očitek Golobovi vladi je jasen. Zdaj bo morala njegova vlada pokazati, kako bo preprečila, da bi se razkorak med sprejetimi obveznostmi in razpoložljivim denarjem ponavljal.