Igor Masten za Siol: Poletja iluzornega izobilja je konec, tako poskrbite za svojo družino
Profesor ekonomije na Univerzi v Ljubljani Igor Masten je v intervjuju za Siol spregovoril o prihajajoči gospodarski krizi, dogajanju na trgu energentov in o tem, kako naj se pripravimo na burne čase, ki so pred nami.
Po njegovem prihajajoča kriza ne bo tako eksplozivna, kot je bila finančna kriza leta 2008. A dodaja: »Kar pa ni nujno bolje. Predvsem so le drugi slabi vidiki. Leta 2008 je zaradi finančne krize in njenih posledic prišlo do padca inflacije in posledično padca obrestnih mer. Najprej so se ceneje zadolževale banke, potem države in na koncu podjetja. Danes pa smo v zelo drugačni situaciji. Recesija bo nastala zaradi pregrevanja gospodarstva in previsoke inflacije. Mi imamo še danes visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. In ker imamo danes še vedno zelo nizke obrestne mere, centralna banka ne bo imela v rokah pomembnega orodja za boj z upadanjem gospodarske rasti, ki nas čaka. Ravno nasprotno, obrestne mere bodo še rastle in bodo ostale visoke nekaj časa, stroški zadolževanja pa bodo zato ostali visoki. To pomeni, da kriza ne bo tako globoka. Bo pa verjetno zelo dolgotrajna. Najverjetneje bomo podoživeli dogajanje iz 80. let preteklega stoletja.«
Do denarne in fiskalne politike v zadnjih letih je Masten zelo kritičen: »Tako denarna kot fiskalna ekspanzija sta bili množični in sta šli krepko predaleč. Za primer, stimulacijski načrt ameriškega predsednika je bil v idejni fazi vreden več kot tri tisoč milijard ameriških dolarjev, na koncu so razdelili "le" tisoč milijard dolarjev. Vendar danes še za ta znesek pravijo, da je bil znatno previsok. Danes je očitno, da je prav ta ameriška fiskalna politika odgovorna za inflacijo v ZDA. Podobno je v Evropi.«
Celoten intervju, v katerem poda dr. Masten tudi nekaj praktičnih nasvetov gospodinjstvom pri soočanju s krizo, si preberite na Siolu.
Po njegovem prihajajoča kriza ne bo tako eksplozivna, kot je bila finančna kriza leta 2008. A dodaja: »Kar pa ni nujno bolje. Predvsem so le drugi slabi vidiki. Leta 2008 je zaradi finančne krize in njenih posledic prišlo do padca inflacije in posledično padca obrestnih mer. Najprej so se ceneje zadolževale banke, potem države in na koncu podjetja. Danes pa smo v zelo drugačni situaciji. Recesija bo nastala zaradi pregrevanja gospodarstva in previsoke inflacije. Mi imamo še danes visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. In ker imamo danes še vedno zelo nizke obrestne mere, centralna banka ne bo imela v rokah pomembnega orodja za boj z upadanjem gospodarske rasti, ki nas čaka. Ravno nasprotno, obrestne mere bodo še rastle in bodo ostale visoke nekaj časa, stroški zadolževanja pa bodo zato ostali visoki. To pomeni, da kriza ne bo tako globoka. Bo pa verjetno zelo dolgotrajna. Najverjetneje bomo podoživeli dogajanje iz 80. let preteklega stoletja.«
Do denarne in fiskalne politike v zadnjih letih je Masten zelo kritičen: »Tako denarna kot fiskalna ekspanzija sta bili množični in sta šli krepko predaleč. Za primer, stimulacijski načrt ameriškega predsednika je bil v idejni fazi vreden več kot tri tisoč milijard ameriških dolarjev, na koncu so razdelili "le" tisoč milijard dolarjev. Vendar danes še za ta znesek pravijo, da je bil znatno previsok. Danes je očitno, da je prav ta ameriška fiskalna politika odgovorna za inflacijo v ZDA. Podobno je v Evropi.«
Celoten intervju, v katerem poda dr. Masten tudi nekaj praktičnih nasvetov gospodinjstvom pri soočanju s krizo, si preberite na Siolu.
Povezani članki
Zadnje objave
Janša o financerjih organizacij Nike Kovač: »Neustavno, nezakonito«
10. 11. 2026 ob 14:26
Odlogi šolanja ostajajo pogosti kljub manjšim generacijam prvošolcev
10. 11. 2026 ob 13:30
Na vlakih tudi letos med in jabolka
10. 11. 2026 ob 13:27
Transparent »Zadnja vlada Primorcev nima rada« sprožil ostre odzive vladnih politikov
10. 11. 2026 ob 12:27
Umazana igra Svobode: mladim obljublja prihodnost, v kampanji pa računa na strah
10. 11. 2026 ob 7:02
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.