IN MEMORIAM Alojz Rebula

Svojo zemeljsko pot je prehodil do konca še en veliki Slovenec. Hvala mu za vse, kar je naredil za nas Slovence, za naš jezik, za našo kulturo.
Naj mu Bog nakloni večni mir in pokoj. Sožalje družini in vsem njegovim.

Tudi sam se pridružujem ostali, da je Credo prva stvar, ki sem jo vsakokrat prebral v Družini. Vsekakor je moj cilj, da v prihodnosti preberem njegova literarna dela.
Se mi zdi, da je zelo lepo in resnično opisal njegovo slovo kardinal Rode:
»Končno je dobil odgovor, ta neugnani spraševalec, ta strastni radovednež, ta nepomirljivi vrtalec v skrivnost sveta in zgodovine, končno je dobil odgovor. Zdaj ve: vse je ljubezen. Na dnu vsega je nedoumljiva, prvotna, večna milina in ta je ljubezen. Ranljiva ljubezen, na videz nemočna pred zlom, a končno – zanj zdaj – zmagovita.

Kaj je moralo biti zate, dragi prijatelj, srečanje s to ljubeznijo? Kako si osupel, kako si zavriskal, kako si s knežjo ponižnostjo pokleknil pred Jagnje in se mu poklonil: Patrem immensae maiestatis! In kaj si občutil, si zdržal? – Ko te je prižel na prsi in ti rekel: Moj si! Večno pri meni, zvesti, hrabri, ponižni in ponosni zastavonoša Besede. Večno v moji svetlobi, večno v slavi svetih.«

Giusepe Pierazi, ni bil rojen ZAMEJSKI SLOVENEC. On je Sežanc, kir se je leta 1947, skupaj s starši iz Sežane preselil v Trst, ker niso hoteli živeti pod Titovo svobodo. V Trstu se je na univerzi "delal", da je Italijan. Zakaj pa ve on sam. Danes pa HVALI Tita in Jugoslavijo.

Sploh nista primerljiva s spoštovanim Alojzom Rebulo, ki je rojen v Šempolaju in je izkusil kruti fašizem. Po vojni je Rebula študiral tudi v Ljubljani, kjer je spoznal tudi dekle, sedanjo ženo Rebula je bil pošten in pokončen Slovenec, ki je dobro poznal vse IZME in vedno LOČIL kaj je prav in kaj je narobe. Prijateljeval je tudi s pisateljem Pahorjem, čeprav je bil ta bolj liberalen. Pogled na Slovenstvo pa sta imela podoben.

Rebulove knjige so delo POKONČNEGA Slovenca, ki mu je narod in KRŠČANSKA vera bila velika VREDNOTA. Take knjige bi bilo dobro, da bi jih imeli učenci za OBVEZNO ČTIVO.

Bil je tržaški Slovenec kot znameniti Giuseppe Perazza, vendar iz pravega testa.

Ohranil ga bom v spštljivem spominu.

V Družini sem vedno najprej prebrala njegovo kolumno. Pogrešala bom njegove zapise.
Sožalje družini. Naj počiva v miru in hvala za vse, kar nam je dal na duhovnem področju.

Spet smo izgubili VELIKEGA Slovenca - intelektualca in Kristjana. Sicer pa bo v svojih delih še vedno živel med nami. Dobra so vsa njegova dela, meni najljubši je roman " V Zelenem izgnanstvu", kjer opisuje Velikega diplomata, CESARJEVEGA svetovalca, poznejšega TRŽAŠKEGA (ki je deloval tudi na KRASU) ŠKOFA, ki je postal celo PAPEŽ v Rimu.

Izražam SOŽALJE vsem SVOJCEM in ZAMEJSKIM Slovencem, katerih del je bil. Bil je prvo Slovenec in Kristjan šele nato EVROPEJEC, s širokimi pogledi na ZEMELJSKO in NEBEŠKO. Bog naj mu da, da umiru počiva v NEBESIH !

Bil je velik ČLOVEK,brez njega bo svet REVNEJŠI !!!
NAJ POČIVA V MIRU !!!

Njega in njegovo kolumno v Druzini bom pa pogresala. Naj pociva v miru.