Vlada pripravlja obvezno razkritje obraza na javnih krajih z globo do 200 evrov

Posamezniki bi morali imeti na javnih krajih obraz razkrit toliko, da bi jih bilo mogoče prepoznati. To predvideva predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je v vladnem postopku. Kršiteljem bi grozila globa od 100 do 200 evrov. Predvidene so izjeme zaradi zdravstvenih in poklicnih razlogov, športnih dejavnosti ter umetniških, kulturnih in tradicionalnih prireditev. Verski razlogi med njimi niso navedeni.

V državnem zboru je medtem vložen tudi predlog za posvetovalni referendum, čeprav je ministrstvo za kulturo še februarja ocenilo, da splošna prepoved zakrivanja obraza iz verskih razlogov v Sloveniji ni potrebna.

Obveznost bi lahko veljala tudi v trgovinah

STA je o predlogu poročala 28. oktobra. Obveznost bi veljala na javnih krajih, med katere spadajo prostori, ki so brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopni vsakomur. Zajela bi lahko tudi trgovine, nakupovalna središča in druge javno dostopne prostore v zasebni lasti.

Vrsta pokrivala ne bi bila odločilna. Pomembna bi bila prepoznavnost obraznih potez. Predlagatelji želijo policiji in drugim pristojnim organom olajšati prepoznavanje oseb ter preverjanje njihove identitete. Sprememba zakona še ni sprejeta.

Verskih pokrival predlog ne izvzema

Odsotnost verske izjeme bi lahko vplivala predvsem na ženske, ki nosijo nikab ali burko. Nikab praviloma pušča vidne le oči, burka pa zakriva celotno telo, vključno z obrazom. Hidžab pokriva lase in vrat, obraz pa pušča viden. Njegovo nošenje zato glede na predlagano merilo prepoznavnosti samo po sebi praviloma ne bi pomenilo kršitve. Morebitna omejitev bi morala imeti zakonsko podlago, zasledovati dopusten cilj in biti sorazmerna.

Ministrstvo za kulturo je februarja nasprotovalo podobni prepovedi

Ministrstvo za kulturo je 2. februarja na portalu Predlagam vladi odgovorilo na državljansko pobudo za prepoved burk, nikabov in drugih oblačil, ki popolnoma zakrivajo obraz.

Pobudo je ocenilo kot neutemeljeno. Po oceni ministrstva popolno zakrivanje obraza iz verskih razlogov v slovenski javnosti ni splošen pojav, zato ni prepoznalo nujne družbene potrebe po prepovedi. Oktobrski zakonodajni predlog ni neposredno nadaljevanje februarske pobude, vendar predvideva podobno omejitev.

Poslanci predlagali tudi referendum

Skupina poslancev SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce je 9. oktobra vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Prvopodpisana je bila Jelka Godec.

Ob predstavitvi pobude so po poročanju STA govorili tudi o prilagajanju priseljencev družbi, v kateri živijo, in nošenju burk.

Predlagatelji so želeli referendum izvesti 6. decembra, skupaj z že razpisanim zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Državni zbor do 28. oktobra o predlogu še ni odločil. Za izvedbo na predvideni datum bi ga morali razpisati najpozneje 6. novembra.

Francija, Avstrija in Švica prepoved že poznajo

Francija je splošno prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih sprejela leta 2010, veljati pa je začela aprila 2011. Za kršitev je predvidena globa 150 evrov, v določenih primerih pa tudi državljansko usposabljanje. Zakon dopušča izjeme, med drugim iz zdravstvenih in poklicnih razlogov ter v bogoslužnih prostorih.

Leta 2014 je o francoski ureditvi odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice. V zadevi S. A. S. proti Franciji ni ugotovilo kršitve pravice do zasebnega življenja in svobode veroizpovedi. Sprejelo je argument varovanja pogojev skupnega življenja. Sodnici Angelika Nußberger in Helena Jäderblom sta podali skupno delno ločeno mnenje. Sodišče splošne prepovedi ni štelo za nujno zgolj zaradi javne varnosti. Presodilo je, da bi bilo ta cilj mogoče doseči z ožjimi ukrepi, denimo z zahtevo po razkritju obraza ob varnostnem tveganju ali sumu zlorabe identitete.

Avstrija je podobno prepoved uvedla oktobra 2017. Za kršitev je predvidena globa do 150 evrov.

V Švici je zvezna prepoved začela veljati 1. januarja 2025, potem ko so jo volivci leta 2021 podprli na referendumu. Običajna globa znaša 100 švicarskih frankov, v rednem postopku pa lahko doseže 1.000 frankov.