Intervju z Anio Golędzinowsko: od razuzdane manekenke do pričevalke o veri in Božji ljubezni (1. del)

V teh dneh je v Sloveniji Ania Golędzinowska, bivša manekenka, model, televizijska voditeljica, ki je spoznala blišč in bedo življenja elit, se srečala z nočnimi klubi, drogo, sodelovala je z mnogimi znanimi imeni iz sveta mode, zabave, glamurja, športa ...

Kot dekle, ki je doživelo smrt očeta alkoholika in bilo posiljeno od moškega, ki ga je nekoč domov pripeljala mati, je v Italijo prišla z željo, da bi bila model. Njeno življenje so nato zaznamovala mnoga ponižanja in zablode, bila je žrtev trgovine z ljudmi, nazadnje pa je odkrila vero, ki jo danes osrečuje in izpolnjuje. O njej pričuje po vsem svetu. 

Zaradi svojih izkušenj ve, kaj svetovati mladim, ki si želijo uspeti v svetu mode, slave in denarja pa tudi tistim, ki so zašli. Je močna ženska, ki izžareva mir in je hkrati navdih.

V prvem delu intervjuja smo se z njo pogovarjali o tem, kako je iz sovražnice Cerkve postala pričevalka za vero, o odnosih, iskanju ljubezni in izkušnjah z begunci. 

Preizkušnje, ki ste jih doživeli že v otroštvu bolj spominjajo na hollywoodski film kot na realnost. Kako ste presegli preteklost?

Z Božjo milostjo. Samo na tak način gre človek lahko preko take izkušnje in odkrije tisto, česar se z denarjem ne da kupiti.

Kako danes gledate na svoje preteklo življenje?

Ne zanikam tega, kar se je zgodilo. Ker, če ne bi bilo vsega tega, kar sem doživela, potem danes ne bi bila tukaj, kjer sem. Če nekaterih stvari ne bi preživela, potem danes ne bi mogla reči, da niso v redu.

Glede na to, da ste še pred nekaj leti močno sovražili Cerkev; kako se je v vas zgodil tak preobrat?

Na nekem praznovanju, kjer sem se drogirala, pila, jemala uspavala, sem nato šla spat po treh dneh. Zbudila sem se, ker je moj pes lajal. Odprla sem oči in ob moji postelji je stal star moški z brado. Mislila sem, da imam zaradi alkohola in droge privide. Prižgala sem luč ob postelji, pes je pa še kar lajal in tisti moški je še kar stal tam. In odkimaval z glavo. Ni govoril, ampak čutila sem, kar mi je sporočal, in to je bilo: »Ania, pa kaj vendar počneš?«. Potem je izginil.

Še leta sem se spominjala tega moža z brado. Vedela sem, da se je takrat zgodilo nekaj, kar je bilo izven dometa tega sveta. Kdo je bil, nisem vedela. Včasih sem komu pripovedovala o svojem »videnju«. Včasih me je kdo dejal: »Morda je bil pa tvoj oče, ki je že umrl.« In jaz sem si mislila, kaj pa vem, morda. Glede na to, da je že umrl, mu je tam, kamor je šel, mogoče zrasla brada in me je prišel nato pogledat. Ampak miru v srcu nisem čutila, ker sem vedela, da to ni pravi odgovor.

Nihče me ni prijel za roko in me peljal v cerkev. Tako sem bila vmes budistka, anglikanka, protestantka … iskala sem se, a nobena izmed teh resničnosti mi ni prinesla miru. V Medžugorju sem pa potem našla odgovor.

Ko sem prvič šla v Medžugorje, so mi podarili knjigo, ki je opisovala življenje nekega svetnika. Ko sem videla naslovnico knjige, sem bila popolnoma šokirana, ker je bil na njej mož, ki me je obiskal tisto noč. Bil je Pater Pij. Od tedaj naprej sem začela iskati globlje stvari.

Nihče me ni prijel za roko in me peljal v cerkev. Tako sem bila vmes budistka, anglikanka, protestantka … iskala sem se, a nobena izmed teh resničnosti mi ni prinesla miru. V Medžugorju sem pa potem našla odgovor.

Kaj vas je pripeljalo v Medžugorje?

Ošabnost. Bog velikokrat uporabi človeško vzvišenost, aroganco, da v našem življenju uresniči svoj načrt. Tja sem šla, ker je založnik moje knjige v Italiji dejal, da mi bo izdal knjigo, a da moram pred tem z njim v Medžugorje. Mislila sem si: »V redu, šla bom v Medžugorje, čeprav tega ne potrebujem, on pa mi bo izdal knjigo.« Bog pa je vedel, da se bo po Medžugorju v meni nekaj spremenilo.

Kaj vam pomeni vera?

Vera je prepustitev. To, da te ne skrbi. Mož mi večkrat reče, da mi zavida sposobnost, da se lahko prepustim Bogu, njegovim načrtom, njegovi volji. Vera zame pomeni, da se ne obremenjujem s preveč vprašanji. V življenju je namreč toliko vprašanj, na katera nikoli ne dobiš odgovora. Na mnoga vprašanja bomo dobili odgovor šele tam preko.

Vera je zame tudi ljubezen. Delati dobro, ne da bi pričakoval, da boš to dobil povrnjeno. Ko bomo nekega dne pred Bogom, nas ne bo vprašal, kako uspešni smo bili in koliko denarja imamo v banki. Vprašal nas bo le štiri preproste stvari: "Si mi dal jesti, kosem bil lačen? Si mi dal piti, ko sem bil žejen? Si me pokril z obleko, ko me je zeblo? Si prišel k meni, ko sem bil osamljen in bolan?" In vsem, ki so okrog mene močno želim, da bi tedaj lahko odgovorili z »Da, sem«.

V Italiji je množica beguncev. Kako gledate nanje?

Približno pred enim letom so meni in mojim prijateljem v Potenzi dali eno staro šolo. S prijatelji smo vsak večer hodili na železniško postajo, kjer so ti ljudje spali. Ponoči je bilo tam zelo mrzlo, zato smo jim nosili tople obroke. Potem ko smo z njimi vzpostavili prijateljsko vez, so v to šolo začeli prihajati spat na toplo.

Medtem je bila ta šola obnovljena. Sedaj so notri sobe in postelje. V njej živi devet-članska sirska družina, ki je v Italijo prišla zaradi vojne preko vzpostavljenega humanitarnega koridorja. Njihovi otroci hodijo v šolo. Mož, ki je imel v Siriji tovarno za izdelavo kavbojk, je v Potenzi začel delati kot krojač. Poleg njih pa v tej šoli živi še dvanajst ljudi, ki so Italijani.

Vprašali ste me le glede beguncev  - kot da bi bili samo begunci ubogi in brez strehe nad glavo. Veliko je Italijanov, ki so brezdomci pa jim nihče ne pomaga, ker da država denar za tujce, ki prihajajo, ne pomaga pa svojim ljudem, ki so se zaradi takšnih in drugačnih razlogov znašli v stiski.

Če v Italiji k sebi vzameš enega begunca, potem za to od države prejmeš 30 evrov na dan. Mi tega denarja od države ne vzamemo, ampak Previdnost poskrbi, da imamo vedno dovolj, da jih preživimo. Mnogi pa so z begunci naredili pravi »biznis«, ker imajo hotele in nastanitve, ki prej nikakor niso funkcionirali, sedaj so pa vzeli 100 beguncev. Za vsakega dobijo 30 evrov na dan, potem si pa lahko predstavljate, koliko zaslužijo.



Teh dvanajst Italijanov, ki živijo pri nas, je šlo tedaj, ko so še živeli na ulici, v enega teh begunskih centrov prosit za topel obrok. Lastnik jim je dejal, da toplega obroka ne morejo dobiti, ker so Italijani.

Danes se vse začne pri seksu, torej na koncu, ko se mladi ne poznajo, ne srečajo, ne dvorijo in do zakona nikoli zares ne pridejo.

Gibanju Čista srca, ki ga vodite v Italiji in mlade uči spoštovanja do sebe, čistosti in ljubezni do bližnjih, se je pridružilo že 9 tisoč mladih. Zakaj se mladi, kot opažate, danes ne spoštujejo, ne znajdejo v odnosih, ne najdejo ljubezni, kaj je razlog?

Razlog je v tem, da se je včasih vse začenjalo v srečanju. Najprej si se srečal, nato spoznaval, sledilo je dvorjenje in potem sta dva prišla do poroke in imela spolni odnos. Danes se pa vse začne pri seksu, torej na koncu, ko se mladi ne poznajo, ne srečajo, ne dvorijo in do zakona nikoli zares ne pridejo.

Kar opažam je, da je Italijo na tem področju že pred leti preplavilo svobodnjaštvo.

Danes je 70 % vseh ljudi samskih ali ločenih. Tako tisti, ki so samski, ker se niso nikoli poročili kot tudi tisti, ki so samski, ker so se ločili, se vračajo nazaj k sebi in tako kot jaz ugotavljajo, da ljubezni ne najdeš tako, da greš z nekom na prvo žogo v posteljo. Seks je lahko trenutna sreča, ni pa to tista radost, ki te gradi, ki te resnično napolni in osrečuje na dolgi rok.

Mladi, posebej dekleta, ki pridejo k meni, mi pogosto rečejo: »Ania, fant mi je rekel; če me imaš res rada pojdi z menoj v posteljo in mi dokaži, da me imaš res rada«. A osebe ne moreš preizkušati. Lahko preizkusiš par čevljev, če so ti prav, če ti pristajajo, človeka pa na ta način ne moreš preizkusiti.

Oseba ni stvar, ki jo preizkusiš in če je v redu je, če pa ni, jo pa zavržeš. Če res želiš dokaz ljubezni svojega fanta/ punce, reci: »Spoznajva se bolje.«, »Počakajva, da vidiva, ali sva res ustvarjena drug za drugega. Sva sposobna ustvariti srečno družino, družino, ki bo obstala.« Če ti zaročenec/zaročenka reče: »Pa ti si nor/a« in te zato zapusti in gre z drugo/in ali to pomeni, da te je ta človek ljubil?

Najgloblji dokaz ljubezni je, ali nekdo vztraja s teboj zaradi tebe ali zato, ker se želi zabavati s teboj in tvojim telesom.