ZOI Milano-Cortina 2026: Med športnim sijajem in kaosom

Olimpijske igre, ki naj bi prinašale in širile veliko pozitivne simbolike, so v 21. stoletju postale tovarne večmilijonskih dobičkov, ki jih redno navajajo v finančnih poročilih Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). V svetu, zasvojenem z družbenimi omrežji, razslojevanjem, klimatskimi spremembami in sovražnostjo na področjih politike, vere in celo barve kože, so igre postale priložnost za izražanje pripadnosti, sovraštva, političnih agend in za korupcijo.

Okoljski, ekonomski in socialni stroški delijo Italijo tudi v času spektakla zimskih olimpijskih iger. V ozadju se odvija drama, ki meče senco na razpoke na italijansko družbo in tudi širše. Nekateri vidijo v igrah priložnost za nacionalni ponos, gospodarski zagon in enotnost, drugi pa opozarjajo na uničujoče posledice za okolje, gospodarstvo in lokalne skupnosti. Protesti, ki so zaznamovali otvoritvene dni, niso le izraz nezadovoljstva, temveč opomin, kako globalni dogodki lahko postanejo orodje za radikalne zgodbe, ki rušijo mir, stabilnost in tradicijo.

Kot nevtralni opazovalci in ljubitelji športa ne moremo spregledati, da nemiri pogosto izvirajo iz levih političnih krogov, ki velikokrat pod krinko skrbi za okolje spodbujajo nemire in nasprotujejo dialogu razuma. A hkrati velja priznati legitimno skrb za trajnost, kot jih izraža MOK v svojih smernicah za »zeleno« Agendo 2020+.

Otvoritev v senci nasilja – kronologija protestov

Otvoritvena slovesnost 6. februarja 2026 na milanskem stadionu San Siro je bila polna simbolike: od olimpijskega ognja do nastopov svetovnih zvezdnikov. Italijanski tenorist Andrea Bocelli (67 let) je osupnil občinstvo z izvedbo arije »Nessun Dorma« iz Puccinijeve Turandot. Bocellijev vokal ob prižigu ognja je simboliziral zmago duha in enotnost, a v kontekstu nemirov naslov arije (»nihče ne bo spal«) postaja prispodoba za budnost Italijanov in sveta pred kaosom.

Ulice Milana postale žarišče protestnikov

Naslednji dan, 7. februarja, so ulice Milana postale vrelišče spopadov. Po medijskih poročilih se je zbralo do 10.000 protestnikov pod okriljem »Unsustainable Olympics Committee«, ki združuje okoljevarstvene skupine, študente, stanovanjske aktiviste, pro-palestinske mreže in trans-feministične skupine. Miren pohod iz Piazzale Medaglie d'Oro blizu olimpijske vasi je prerasel v nemire: demonstranti so nosili transparente »Osvobodite gore!«, »Olimpijske igre proti naravi in ljudem« ter kritike prisotnosti ameriških agentov ICE.

Protesti in izgredi so tudi proti družinskim vrednotam ali etnični pripadnosti.

Levičarske feministke so ostro napadle olimpijsko prvakinjo Francesco Lolobrigido, ker je po zmagi in na podelitvi imela ob sebi otroka.
Izrojeni levi feminizem je ustvaril vojsko žensk, ki sovražijo materinstvo. Ta bolna ideologija ima samo en cilj: uničiti našo civilizacijo. pic.twitter.com/qOTXZQpg4r

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) February 10, 2026

Ko se je zmračilo, je v četrti Corvetto blizu hokejske arene Santagiulia skupina okoli 100 zamaskiranih protestnikov začela na policijo metati petarde, dimne bombe, steklenice in kamenje. Policisti so odgovorili z vodnimi topovi, solzivcem in palicami; aretiranih je bilo 5–7 oseb. Hujših poškodb ni bilo, le lažje med protestniki in policisti.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je nemire obsodila in jih poimenovala kot dejanja »sovražnikov Italije«, ki škodijo podobi države. Napovedala je strožje varnostne ukrepe. Po drugi strani je MOK izpostavil, da »šport združuje narode« in pozval k mirnemu dialogu.

Poskus sabotaže na železniškem omrežju

Poročali so tudi o sumljivih sabotažah na železniškem omrežju med Milanom in Cortino.

Eden najresnejših incidentov se je zgodil na progi med Bologno in Benetkami: požar je poškodoval infrastrukturo, povzročil do 2,5 ure zamud, policija pa je našla prerezane kable in eksplozivno napravo.

To spominja na sabotaže med poletnimi OI v Parizu 2024. Ministrstvo za promet je incidente označilo za »resno sabotažo« in poostrilo varnost.

Razlogi za nezadovoljstvo: okolje, ekonomija in socialna neenakost

Protestniki trdijo, da olimpijske igre niso »trajnostno naravnane«. V Cortini d'Ampezzo (Unescovo območje) so za bob progo posekali stotine macesnov in izsušili reke za umetni sneg. Okoljevarstvenik Luigi Casanova (Mountain Wilderness) pravi: »Cortino bi morali preimenovati v kraljico betona« – več kot 20 gradbišč spreminja pokrajino.

Stroški preusmerjajo sredstva stran od zdravstva in šolstva, v Milanu so cene stanovanj poskočile, kar povečuje krizo. Protestniki govorijo o »nevzdržnem modelu«.

Opazni so politični elementi, kot je nasprotovanje ICE (simbol »ameriškega fašizma«) in Izraelu (»Pokažite rdeči karton«), kar meša lokalne in globalne agende – v nasprotju s tem, kar predstavlja olimpijski duh.

Ogroženi domačini: med turizmom in tradicijo

Lokalci v Cortini in Milanu se počutijo izdane: gradnje motijo njihovo vsakdanje življenje, višje cene izrivajo domačine na rob in dajejo prednost prišlekom. Smrt delavca na gradbišču je jezo še okrepila. Mnogi vidijo igre kot »vitrino Melonijine Italije«, za katero se skrivajo neprozorne pogodbe.

Na platformi X so posnetki kaosa viralni: uporabnik @CultureWar2020 je delil posnetek s 286.000 ogledi, v katerem kritizira porabo javnega denarja. Mnenja so deljena – nekateri podpirajo skrbi za okolje, drugi protestnike označujejo za oportuniste, ki škodijo ugledu športa.

Italy, Milan thousands of

demonstrators were gathered against the Olympic Games on Saturday

A clash pitted a group of demonstrators against the police, who were on high alert after violent clashes in a demonstration in Turin last weekend that injured more than 100 law… https://t.co/XqXn32MJHj pic.twitter.com/CXIVNxZimr

— Culture War Report (@CultureWar2020) February 8, 2026

Primerjava s preteklostjo in poziv k razumu

Podobno kot v Pekingu (2022), ko so se pojavljale kritike za okoljske stroške, ali v Sočiju (2014), ko smo lahko opazovali politične bojkote, tudi v Milano-Cortina letos razgalja razpoke. Želeli pa bi si, da šport ostane apolitičen prostor enotnosti. Oblasti naj naslovijo legitimne skrbi (trajnost, stroški), protestniki pa naj se izogibajo nasilju. Samo tako bodo igre ohranile svoj pomen in bodo ostale simbol zmage duha, ne pa kaosa.