Investitorji vendarle niso obupali nad postavljanjem vetrnih elektrarn

Kljub vztrajnemu prizadevanju investitorjev in dela okoljevarstvenih organizacij v Sloveniji trenutno stojita zgolj dve vetrnici. Obe tik ob primorski avtocesti, pri Razdrtem in Dolenji vasi pri Senožečah. Razmere za postavitev vetrnih elektrarn so v Sloveniji precej ugodne na številnih lokacijah. Pri tem njihov ekonomski donos pravzaprav nikoli ni bil vprašljiv, temveč se kot bistveno trši oreh izkazuje nasprotovanje prebivalstva in lokalnih okoljevarstvenih organizacij.

Kot kažejo najnovejši podatki, trenutno obstaja interes za gradnjo na osmih lokacijah, treh v zahodnem in petih v vzhodnem delu države. To so Senožeška Brda, Zajčica in Dolenja vas ter Mislinja, Paški Kozjak, Ojstrica, Rogatec in Plešivec.

Trenutno so vsi projekti še globoko v začetni fazi, trije med njimi pa so že tako zreli, da je bil predlog sprememb državnega prostorskega načrta že poslan v javno obravnavo. In sicer za polji elektrarn Paški Kozjak in Rogatec, za elektrarno Ojstrica pa je objavljena dopolnitev smernic, saj investitor, Dravske elektrarne Maribor, trenutno načrtuje izgradnjo zgolj treh od osmih predvidenih vetrnic. Gradivo bo v javni obravnavi do 20. novembra letos.

Kompleksnost umeščanja v prostor

Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor ima v Sloveniji že dolgo brado. Zanimanje investitorjev je veliko, zaradi izdatnega subvencioniranja zelenih virov energije je zanje ekonomska računica jasna. Težave pa nato največkrat nastanejo zaradi nasprotovanja domačinov in lokalnih okoljevarstvenih organizacij.

Te so v preteklosti preprečile kar nekaj investicij, med njimi je najbolj znana vetrna elektrarna na Volovji rebri. Za investicijo je bila, kljub temu da je Elektro Primorska že pridobil vsa ustrezna dovoljenja, usodna populacija beloglavega jastreba. Blokirana je bila tudi postavitev vetrnic na Nanosu, čeprav je bil edini argument nasprotnikov ta, da stojijo v območju Nature 2000. Kar pa načeloma ni prepovedano.

Znatno bolje sta jo odnesla investitorja pri Razdrtem in Dolenji vasi. Toda naša največja vetrnica nikakor ni bila mišljena kot samostojen objekt. V bližini Senožeč naj bi namreč zraslo še več kot deset podobnih vetrnic. Lokalno prebivalstvo se s tem ne strinja. V prvi vrsti bi namreč nepopravljivo skazile pokrajino. Opozarjajo pa tudi na njihov hrup. Po pričanju domačinov iz Dolenje vasi naj bi se kvaliteta spanca po postavitvi vetrnice močno zmanjšala. Rotorji vetrnice ob premikanju ustvarjajo zvoke visokih frekvenc, ki so za nekatere lahko precej moteči.

Bo na vzhodu bolje?

Ni presenetljivo, da se je v dosedanjih polemikah bolj omenjal zahod države. Razmere so tam namreč ugodnejše. Za vetrne elektrarne mora na lokaciji konstantno pihati čim več dni v letu. Merilom rentabilnosti pa ustrezajo tudi nekatere manj donosne lokacije na Koroškem in Štajerskem.

V zadnjih desetletjih je tehnični napredek na področju vetrnih elektrarn občuten, zato jih množično postavljajo tako rekoč v vseh zahodnoevropskih državah. Velja sicer, da so znatno dražje od tradicionalnih elektrarn. Ob tem niso brez učinkov na okolje. Toda njihov prispevek k dvigu kvalitete zraka je zelo pomemben, zato si zanje prizadevajo tudi vplivne okoljevarstvene organizacije. Težave so predvsem pri lokalnem umeščanju v prostor. Tu se taiste organizacije zaradi lokalno pomembnih škodljivih posledic spreminjajo v hude nasprotnike. Pri čemer pogosto ne izbirajo sredstev.

Ta scenarij gre na žalost pričakovati tudi v vzhodnem delu Slovenije.