Iranska teokracija v šoku – kje si, Evropa?

Andraž Šest
Vir: X, @Coinvo
POSLUŠAJ ČLANEK

V Iranu se protesti niso le razširili po celotnem Iranu, ampak se v svoji moči in intenzivnosti še stopnjujejo. Ljudje imajo dovolj revščine, brezposelnosti, brutalnega nasilja iranskih mul in nebrzdanih spopadov po regiji, ki jih financira teokratska vlada z denarjem iranskih davkoplačevalcev. Protesti so vedno intenzivnejši že od leta 2017, iranske elite pa zmorejo nanje odgovoriti le s totalnim nasiljem, represijo nad najšibkejšimi in teorijami zarot.

Vsekakor Mosad in CIA v ozadju pomagata iranski opoziciji, vendar to ne pomeni, da so protesti nastali zaradi tujih obveščevalnih agencij. Nikakor; Iranci imajo dovolj, režim pa se slepi, tako kot vsaka avtokracija, da gre le za posledico zunanjih vplivov in ne iskrenega notranjega nezadovoljstva državljanov. Nezadovoljstvo se krepi že najmanj petnajsto leto, ko je režim zatrl proteste Zelenega gibanja ter predvsem po letu 2019 in 2022, ko je režim pobil najmanj 2.500 protestnikov, vključno z otroki. To je brez zaprtih, preganjanih, pretepenih, ugrabljenih in obešenih civilistov, ki so žrtve le zato, ker ne nosijo hidžaba, ali pa ker si želijo dostojnega življenja.

Šibkost teokratskega režima

Propad iranske ekonomije, nevzdržne življenjske razmere in represijo je vzpodbudila še dvanajst dnevna vojna z Izraelom, kjer je Izrael natančno udaril v samo srce Iranske republikanske garde (IRGC), Basidža, nuklearnih zmogljivosti in vojaških baz. Iranska izguba kontrole nad Sirijo, ki ji je Iran vladal desetletja, uničenje Hezbolaha in Hamasa in še pred tem uničenje glavnega arhitekta regijskih vojn in terorizma, generala Solejmanija, je razgalila šibkost teokratskega režima. Iranske oblasti, ki so po dvanajstdnevni vojni z Izraelom aretirale več kot 21.000 osumljencev ter jih medtem več mučile in pobesile, so pokazale, da situacije v državi ne nadzirajo več. To so ugotovili tudi protestniki, ki imajo dovolj bogatenja in represije teokratskih elit.

Leta 2009 so Iranci glasovali za reforme, režim pa jih je preslišal, zato so jim ostali le še protesti, kajti režim svojega prebivalstva ne sliši več. Med protesti 2022–2023 so ženske želele več svobode, režim pa je sprejel še strožji zakon o nošenju hidžaba. Za nadzor pa je s pomočjo Kitajske poskrbel z mobilno aplikacijo 'Nazer' (nadzornik), ki prepoznava obraze in kršiteljice direktno naznanja represivnim organom. Protesti so se razširili tudi na mesta, kjer ima režim tradicionalno izjemno močno podporo, kot je recimo rojstni kraj Khameneja Mashhad. Združil je mlade, študente, nezaposlene, trgovce na Velikem bazarju v Teheranu, brutalni vdor specialnih sil v bolnico v Ilamu pa je dodal še zdravnike.

Na ulicah trupla ustreljenih protestnikov

Toda iranska teokracija se je odločila streljati po protestnikih! Khamenei je v svojem tipičnem javnem pozivu na državni televiziji povedal, da ne bo toleriral 'tujih plačancev', saj je iranska revolucija zmagala s krvjo sto tisočih, medtem pa trupla postreljenih protestnikov že ležijo po Fardisu in drugod. Husein Jetka, poveljnik v IRGC je na tretjem programu državne televizije opozoril družine, da bodo njihove otroke ubile krogle in, ko se to zgodi, naj se ne pritožujejo.

Toda takrat, ko so ljudje pripravljeni umreti za svoje ideale, je prepozno. Ko ljudje izgubijo strah pred represijo, predvsem takrat, ko nimajo več kaj izgubiti, potem bodo šli do konca. Ali je ta trenutek končno prišel, bomo videli kmalu.

Ko ljudje izgubijo strah pred represijo, ko nimajo več kaj izgubiti, bodo šli do konca. 

Kje je Evropa?

Kje si Evropa? Tista Evropa, ki si še oktobra leta 2024 na vrhu EU-GCC ni upala podati ostrejše obsodbe iranskega režima. Medtem, ko je milica Basidž odmetavala trupla posiljenih žensk kar na ulice Teherana, so nekateri evropski politiki želeli celo obnovitev sporazuma JCPOA. Le zakaj mnogo uradnih politikov, intelektualcev, nevladnikov in aktivistov ni sposobno obsoditi islamističnega režima, medtem ko kličejo po raznih sankcijah proti Izraelu?

Zakaj Iran, ki je začel vojno v Jemnu, kjer je umrlo več kot sto tisoč ljudi, kjer vlada lakota in beda, ni deležen obsodb kot Izrael? Iran, ki je financiral napad Hamasa 7. oktobra na Izrael in povzročil smrti na tisoče civilistov? Iran, ki je preko svojih proksijev, kot sta Hamas, Hezbolah in Muslimanska bratovščina financiral mnoge teroristične napade, od Londona do Argentine? Iran, ki obeša homoseksualce in pobija ženske brez naglavnih rut?

Tisti Iran, ki strelja s pravim strelivom na lastno ljudstvo in pozove družine, naj se zaradi tega ne pritožujejo. Iran, ki je pomagal Asadu uničiti zmerno opozicijo, ki je sprožil pogubne pokole civilistov, posledica pa je bil vzpon Islamske države ter dejstvo, da danes vodi Sirijo nekdanji član Al Kajde! Tisti Iran, ki je razstrelil avtobus judovskih turistov v Turčiji in pozval na še več pokolov, kot je bil tisti na plaži Bondi v Sidneyu.

Toda to je Iran, ki ga vodi islamistični režim, bogate teokratske elite, ki preko vzvodov, kot sta IRGC in Basidž, obvladujejo ekonomijo in naravne dobrine, ni pa jim mar za lastno ljudstvo, kaj šele za ostale.

Kaj pa slovenska vlada in aktivisti?

Kaj pa bojeviti slovenski predstavniki ljudstva? Ali je zunanja ministrica že obsodila ravnanje iranskega režima? Kaj pa predsednik vlade? Predsednica države? Med vojno v Gazi praktično ni minil dan, da ne bi tekmovali v izjavah, ki so na trenutke delovale že kot satira.

Kaj pa intelektualci, ki jim je že skoraj zmanjkovalo papirja za pisanje protestnih pisem proti Izraelu? Ekstremistični študenti, ki so zasedli dvorane, medtem ko je univerza v trenutku klecnila v sramotenje same sebe. In na koncu slavni nevladniki in aktivisti, od davkoplačevalcev plačani agitatorji, ki jih žene skrajno leva ideologija, kar lahko vidimo ob nedavnih protestih v podporo diktatorju Maduru.

Težava ni v protestih, do katerih imajo pravico vsi. Gre za skrajno leve aktiviste, ki jih žene sovraštvo do zahoda in ljubezen do vseh tistih, ki zahod sovražijo v enaki meri, recimo islamisti, z njimi pa mahajo celo z zastavami terorističnih organizacij, kot je Hezbolah! Kot smo šokirani, ko ljudje dvignejo desnico v pozdrav ali mahajo z Ducejevimi podobami, enako bi morali biti šokirani ob vihtenju zastav islamističnih organizacij ali Leninovimi slikami.

Iransko ljudstvo nas potrebuje. Oni bodo že sami poskrbeli, da bo teokratski režim le še del zgodovine. To pa ne pomeni, da se obrnemo stran in jim odrečemo podporo. Iranci so izjemno ljudstvo, ki se bo nekoč rešilo spon islamističnega totalitarizma. Vprašanje je le, ali bomo del tega ali ne. Iranci si bodo zapomnili, kdo je bil na njihovi strani. Toda zapomnili si bodo tudi, kdo jim je obrnil hrbet. V poduk politiki, ki razmišlja o prihodnjih zavezništvih in kako Iran pripeljati nazaj na Zahod.

Izbrano za naročnike
Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (1. del): Besede za zameglitev, ne za razjasnitev naše preteklosti
Praznovanje novega leta v znamenju fig in svobode – nekoč in danes
Medvrstniško nasilje – glavna preventiva je zdravo starševstvo
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Hamenej vsem protestnikom grozi s smrtjo
  • 10. 01. 2026
Krvave ulice Teherana – krik Irancev na pomoč
  • 13. 01. 2026
Protesti v Iranu se širijo – osvoboditev ali nov masaker?
  • 02. 01. 2026