Dr. Bogomil Ferfila: Slovenska zunanja politika je nepremišljena

Privzeta profilna slika
Tomaž Cuder
Vir: Jaka Krenker / Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Vse od 28. februarja, natančneje od 2. marca, ko se je začelo Iransko zaprtje Hormuške ožine, so v središču svetovne pozornosti strateško pomembna ožina in nepopustljiva politika Izraela in Trumpove vojaške strategije na Bližnjem vhodu. Za nameček se Izrael ne spopada zgolj z vojaškimi grožnjami, temveč tudi s hudim demografskim problemom – zaradi nenehnih vojn in izjemno dolgega, obveznega služenja vojaškega roka se je samo v zadnjem letu iz države izselilo skoraj milijon Izraelcev. O tem, kakšne so geostrateške posledice iranske krize, vloga ZDA ter kakšna prihodnost čaka svet, EU in Slovenijo, tudi v luči poletnih prihajajočih »mega« dogodkov na severnoameriški celini, smo se pogovarjali z obramboslovcem, politologom in svetovnim popotnikom prof. dr. Bogomilom Ferfilo.

Profesor Ferfila, kriza na Bližnjem vzhodu se vleče zdaj že skoraj 30 dni, odkar Iran onemogoča plutje skozi naftno-plinsko zlato žilo, ki je globalnega pomena. Kakšen je pomen Hormuške ožine za svetovno ekonomijo, zlasti za azijske države?

Hormuška ožina je vsekakor ključnega pomena. Azijske države od Indije do Japonske so energetsko izjemno odvisne od tamkajšnje dobave nafte. Sicer obstajajo določeni dogovori, po katerih lahko kitajske, indijske in japonske ladje še vedno plujejo skozi, a seveda ob določenih omejitvah. Vse to pa globalno vpliva na logistično ožilje in oskrbo, ki hrani svetovno gospodarstvo.

EU uvozi približno 12–15 % svoje nafte iz držav Perzijskega zaliva, ki potuje skozi Hormuško ožino. Čeprav je Evropa neposredno manj odvisna od te plovne poti kot so azijska gospodarstva, je pa izjemno izpostavljena globalnim skokom cen nafte, ki bi jih povzročila kakršnakoli daljša prekinitev dobavnih verig ali še hujša motnja v prometu.

Kako vse te negotovosti vplivajo na Evropo in Slovenijo? Kaj se bo dogajalo s ceno energentov? Vemo, da so slovenski potrošniki občutljivi na podražitve in višanje cene na črpalkah.

Vlade, vključno z našo, bodo ob rasti cen surovin verjetno ponovno uvedle cenovne kapice in subvencionirane možnosti za goriva. Pri cenah energentov pa je treba razumeti naslednje: sama cena surovine predstavlja zgolj približno polovico zneska maloprodajne cene, drugo polovico pa tvorijo razni davki in trošarina. To je za državo najbolj hvaležen način polnjenja proračuna. Če bodo želele preprečiti, da bi šle maloprodajne cene v nebo, bodo morale države znižati oziroma ukiniti nekatere davščine. V Evropi se poleg tega soočamo z visokimi inflacijskimi pritiski; ker ne kupujemo več ruske nafte, smo primorani uvažati celo ameriško, ki pa je bistveno dražja.

Po zadnjih podatkih je stanje v Hormuški ožini kritično. Iran je ožino dejansko zaprl za večino plovil, prehod pa selektivno dovoljuje le »nesovražnim« državam. Trenutno ožino prečka zgolj okoli 9 ladij na dan, kar je le 15 % običajnega prometa (60 ladij dnevno). Cene najema največjih naftnih tankerjev so se početverile na neverjetnih 736.000 evrov (800.000 dolarjev) na dan, zavarovalne premije za vojno tveganje pa so poskočile za 33-krat. Več kot 170 kontejnerskih ladij je ujetih, kar je že sprožilo krizo preskrbe s hrano in zdravili v zalivskih državah.
Vir: Jaka Krenker / Domovina

Izrael se medtem sooča s precejšnjimi notranjimi in eksistencialnimi izzivi, o katerih se v javnosti redkeje govori. Kakšno je dejansko stanje v državi?

Sam sem v Izraelu živel in vam lahko povem, da je tamkajšnje življenje resnično naporno. Od ustanovitve države leta 1948 je vojna praktično na vsaka štiri leta. Ženske obvezno služijo v vojski dve leti, moški pa kar tri leta. To pusti hude posledice. Če pogledate statistiko – o čemer se sicer manj javno govori – se je samo v zadnjem letu iz Izraela izselil skoraj milijon ljudi. Izrael ima približno sedem milijonov prebivalcev, od tega sta dva milijona Palestincev. Ob dejstvu, da priseljevanja iz tujine – recimo ruskih Judov – praktično ni več, je to njihov glavni problem. O sanjah po »Velikem Izraelu« je ob takšni izgubi prebivalstva zelo težko in nerealno govoriti.

Kje v tej zgodbi stoji slovenska energetska in zunanja politika v primerjavi s sosedami? Smo pripravljeni na najhujše?

Naše sosednje države, na primer Madžarska, so zelo pragmatične in imajo pripravljene temeljite varnostne scenarije oziroma t. i. »backup plan«, rezervni načrt. Madžarska ima denimo zaščito preko naftovoda Družba, ki teče čez Ukrajino, vendar pa so si pametno zagotovili tudi oskrbo preko Jadranskega toka, v primeru, da bi bil ukrajinski dotok prekinjen ali moten zaradi vojne na tistem vročem koncu Evrope. Slovenija je tukaj na žalost zamudila priložnost in se jadranskemu naftnemu projektu ni pravočasno pridružila, kar so zagrabili in z vsem pompom izkoristili sosedje Hrvati. Res je, da imamo luko Koper, a Koper nima rafinerije, je zgolj točka pretakanja. Kar pa zadeva našo zunanjo politiko, se zdi občasno precej nepremišljena. Morda nam posamezne poteze, kot je močna in glasna podpora Palestini, kratkoročno prinesejo kakšen manjši posel in naročila v arabskem svetu, a dolgoročno in strateško gledano zameriti se Izraelu in Združenim državam Amerike absolutno ni pametno.

Omenili ste ZDA. Kakšna je vloga Donalda Trumpa v tem naftnem primežu in zakaj njegovi pristopi glede Irana niso »nujno« usklajeni z Izraelom?

V Ameriki ne poznajo državnega subvencioniranja goriv. Ko gre cena nafte ali plina gor na svetovnem trgu, se to neposredno in takoj pozna na ameriških črpalkah. Zato so pritiski na Trumpa, da konča vojno in umiri trge, zelo veliki. Vse njegove izjave in izjave podpredsednika ZDA JD-ja Vancea o hitrem končanju vojne so v bistvu namenjene predvsem pomiritvi trgov, da le ti ne bi izgubili zaupanja in da se cene posledično ne bi še naprej dvigovale.

In še odnos z Izraelom, ki po mnenju nekaterih strateških analitikov ni najbolj usklajen?

Zanimivo pa je razhajanje z Izraelom. Medtem, ko bi Izrael rad popolnoma zbrisal iransko naftno infrastrukturo, Trump tega noče. Trump želi, da ta infrastruktura ostane nedotaknjena, da bi jo lahko morda kasneje sami izkoriščali. Podoben scenarij smo videli v Venezueli; Trump je ameriškim naftnim družbam naročil, naj gredo tja črpat, a so te ugotovile, da je infrastruktura tam tako stara, da bi potrebovala 92 milijard evrov (100 milijard dolarjev) investicij, zato niso bile navdušene.

Pozornost se usmerja tudi na Severno Ameriko, kjer se bližajo vele-dogodki, FIFA svetovno prvenstvo v nogometu in praznovanje 250. obletnice dneva neodvisnosti v ZDA. Kako gledate na varnostno situacijo in možnosti terorizma ali nemirov v državah »novega sveta«?

Svet je trenutno resnično pravo »multi-žarišče«. Vojna na Bližnjem vzhodu je zaenkrat še relativno »džentelmenska«, saj ameriški in izraelski bombniki napadajo izključno vojaške in gospodarske cilje ter se izogibajo civilnemu prebivalstvu. Iranci se po drugi strani zavedajo, da bi kakršnakoli teroristična akcija na ameriških tleh sprožila uničujoče bombardiranje njihovih mest brez kakršnihkoli ovir in to jih za zdaj drži nazaj.

Vir: Jaka Krenker / Domovina
11. junij – 19. julij 2026: Svetovno prvenstvo v nogometu (FIFA World Cup 2026) – prvenstvo poteka v 16 mestih in ga skupno gostijo ZDA, Kanada in Mehika. Otvoritvena tekma se bo odigrala v Ciudad de México (Mehika), veliki finale pa 19. julija na stadionu MetLife v New Jerseyju (ZDA).4. julij 2026: Osrednji dan praznovanja 250-letnice neodvisnosti Združenih držav Amerike z dogodki po vsej državi.

V ozadju vseh naštetih bližnjevzhodnih napetosti in nadzora nad naftnimi trgi je tukaj še ena ključna geostrateška zgodba – prevlada ameriškega dolarja oziroma tako imenovani »petrodolar«. Kako usoden je ta sistem za ZDA in kako nanj gleda Donald Trump?

Petrodolar je absolutni temelj ameriške globalne finančne in ekonomske hegemonije. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja obstaja tihi pakt, predvsem s Savdsko Arabijo in drugimi zalivskimi državami, da se nafta na svetovnih trgih obračunava in prodaja izključno v ameriških dolarjih. To Združenim državam Amerike omogoča umetno ohranjanje izjemno močne valute in jim daje privilegij, da se lahko praktično neomejeno zadolžujejo, saj svet nenehno potrebuje dolarje za nakup energentov. Donald Trump se te odvisnosti krvavo dobro zaveda. Zato ZDA in njega osebno močno skrbi vsakršen poskus držav, kot so Kitajska, Rusija in seveda Iran, znotraj razširjenega bloka BRICS, da bi ta monopol razbili in nafto začeli trgovati v lastnih valutah, na primer v kitajskih juanih ali rupijih. Za Trumpa je ohranitev »petrodolarja« dobesedno vprašanje nacionalne varnosti in preživetja ameriškega gospodarstva. Prav zato ameriška zunanja politika ne popušča in je Trump pripravljen uvesti najostrejše sankcije ter trgovinske vojne proti kateri koli državi, ki bi resneje ogrozila status dolarja kot glavne svetovne rezervne valute. Zlom petrodolarja bi namreč pomenil zlom ameriškega imperija kot ga poznamo.

Svet, Evropo in ZDA s Trumpom na čelu čaka napeto poletje 2026.

Seveda, panika in strah obstajata, tudi razlogov ne manjka. Pred vrati so izjemno veliki in varnostno zahtevni dogodki. ZDA se pripravljajo na proslavo ob 250. obletnici dneva neodvisnosti leta 2026 v Filadelfiji. Hkrati bodo Severna Amerika – ZDA, Kanada in Mehika gostili letošnje FIFA svetovno prvenstvo v nogometu. Posledično se bojijo divjanja in maščevanja narko-kartelov. Polni nogometni stadioni ob vseh globalnih napetostih predstavljajo izjemno velik varnostni in logistični izziv, kar odpira prostor za strahove pred morebitnimi incidenti, vojnami in maščevanji kartelov ter nenazadnje celo možnimi terorističnimi akcijami.

Praznovanje 250-letnice neodvisnosti ZDA: Središče dogajanja bo zgodovinska prestolnica Filadelfija ter Washington, D.C. V Washingtonu se pričakuje več kot milijon obiskovalcev na prireditvi, ki jo bo z osrednjim govorom obeležil ameriški predsednik Donald Trump, sledil pa bo »največji ognjemet v svetovni zgodovini«. V Filadelfiji so za praznovanje (v sklopu projekta »Ring It On!«) namenili 110,4 milijona evrov (120 milijonov dolarjev); mesto bo prežeto z 250 uličnimi zabavami, paradami in umetniškimi replikami Zvona svobode.

Ob dejstvu, da bo poleti 2026 Severna Amerika gostila tako Svetovno prvenstvo v nogometu kot slavje obletnice, velja izjemna stopnja varnostne pripravljenosti. Samo mesto Filadelfija je v proračunu namenilo kar 64,4 milijona evrov (70 milijonov dolarjev) izključno za javno varnost in osnovne storitve. Ob naraščajočih napetostih na Bližnjem vzhodu in grožnjah terorizma so protiteroristični in logistični ukrepi na stadionih in v mestih na najvišji možni ravni v zgodovini ZDA.

Izbrano za naročnike
[Gledali smo] Ideološki manifest
Koga boli beseda »ne«
Taljata s pečenimi šparglji, češnjevim paradižnikom in burrato
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vojna v mirovanju – obeti ZDA in Irana
  • 10. 04. 2026
Evropski obrat za 180 stopinj – njena kronična neučinkovitost in moralni poraz
  • 05. 03. 2026
Grozeča SMS sporočila, ruska dobava dronov, spor za novega ajatolo in kako zaustaviti iranske proksije
  • 08. 03. 2026