Iz Vetrinja v Buenos Aires: "Slovenski čudež v Argentini"

Urban Šifrar
Po eksodusu katoliških Slovencev, ki so leta ’45 bežali v Italijo in Avstrijo, ter pravem čudežu organizacije, ki jim ga je uspelo na področju šolstva, tiska, verskega življenja, kulture in še marsičesa napraviti v taboriščih, je večji del beguncev do leta ’50 postal izseljencev. Ko so bili postavljeni pred odločitev: repatriacija (vrnitev v domovino) ali izselitev v prekomorske države, je večina izbrala slednjo – in uspehi so se, morda najizraziteje v Argentini, kjer so jih mnogi poimenovali kar »slovenski čudež v Argentini«, nadaljevali. »Zakaj čudež? Otroci, rojeni že od staršev, rojenih v Argentini – od takih, ki niso bili še nikoli v Sloveniji – govorijo slovensko tako lepo, jasno, domače, pravilno (ali pa še bolj), kot sredi Slovenije. Mnogi imajo trdno slovensko zavest. [...] Če ne upoštevamo judovstva, gre pri argentinski SPE (slovenski politični emigraciji, op. a.) za redek primer, da neka relativno majhna skupnost ljudi s takšno odločnostjo, voljo, zmožnostjo in uspehom ohranja svojo nacionalnost, ne le narodnost,« je leta 1992 pisal Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, ki se je ob obisku slovenskih izseljencev nad njihovo skupnostjo navdušil in jo videl celo kot tisto, ki bi lahko narodu v matični državi vrnila pravo smer. A kako je do takšnega razvoja prišlo? Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Na digitalno naročnino se po znižani poletni ceni 58,80 € na leto ta trenutek še lahko naročite. V seriji katoliška civilna družba je tudi nekaj člankov, odprtih za vse obiskovalce Domovine

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Kupi
Prijavi se
Ste že naročnik?
Prijavi se
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Naroči

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.

Povezani članki

Božidar Premrl napisal knjigo Glas kamna spod Čavna
  • 08. 11. 2026
Simon Gregorčič (1/7): Tu že stoletja trden rod živi, ponosno kot planine tu stoji ...
  • 08. 11. 2026
[Gledali smo] Klara, ki ni zgolj stranski lik ob Frančišku
  • 07. 11. 2026