Izbranim medijem bodo nekaj milijonov razdelili še pred volitvami

Minuli petek je vlada sprejela uredbo, ki bolj natančno določa pogoje za dodelovanje finančne pomoči medijem. Kot so poudarili na ministrstvu, uredba prvič omogoča pripravo sodobnih finančnih spodbud, s katerimi bo mogoče celovito podpreti razvoj slovenske medijske krajine. Na drugi strani pa še vedno odmevajo kritike – pogoji financiranja diskriminatorno izključujejo manjše medije, medtem ko se financira zastarele medije, ki sicer niti en teden ne bi obstali na trgu. Nekatere kritike gredo še dlje: gre za politično nagrajevanje oblasti prijaznim medijem – olepševanje stanja v državi je še toliko bolj pomembno pred volitvami.

Septembra je Državni zbor sprejel nov zakon o medijih, ki se je tekom parlamentarnega postopka še dodobra spremenil. Kot je navedlo ministrstvo za kulturo, je namen zakona zagotoviti pravico prebivalk in prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Preprečeval naj bi tudi medijsko koncentracijo in pregled nad lastništvom medijev. Poleg tega prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k terorističnim kaznivim dejanjem. Zakon prvič predvideva tudi državne pomoči za medijsko panogo. Takrat so napovedali, da bi vlada lahko uredbo, ki določa pogoje, sprejela že v začetku oktobra. Po tem scenariju bi ministrstvo razpis lahko objavilo že decembra – kar pomeni, da bi bili rezultati in kasneje še izplačila januarja ali februarja prihodnje leto. Po takratnih napovedih proračun v prihodnjem letu za medije namenja osem milijonov evrov.

Vlada je uredbo sprejela pretekli teden. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob sprejemu dejala, da bodo sheme pomagale medijem v spremenjenih okoliščinah, finančno bo pomagala pri novih zaposlitvah, programskih vsebinah in digitalnem prehodu. Napovedala je, da mediji lahko prva dva razpisa pričakujejo že januarja. Razpis, ki bo namenjen sofinanciranju distribucije tiskanih medijev, pa bo objavljen kasneje – počakati je treba na potrditev evropske komisije.

Kateri mediji in pod kakšnimi pogoji

Do sredstev, namenjenih digitalnemu prehodu, bodo upravičeni splošni javnosti namenjeni tiskani mediji, ki so najmanj leto dni vpisani v razvid medijev. Poleg tega morajo izhajati vsaj dvanajstkrat na leto, naklada pa mora obsegati najmanj 1500 izvodov. Medij mora zaposlovati najmanj pet oseb s polnim delovnim časom, na voljo mora imeti tudi naročniški paket – že najmanj 12 mesecev. Izključno digitalni mediji morajo imeti v zadnjem letu najmanj 10 tisoč (unikatnih) uporabnikov mesečno, večji del izvirnih vsebin, avtonomno uredniško politiko in najmanj tri zaposlene. Za doseg šteje tudi število uporabnikov na zelo velikih spletnih platformah.

Sicer pa bo finančna pomoč namenjena izdajateljem, ki delujejo v javnem interesu in ki izpolnjujejo zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti ter spoštujejo profesionalne standarde novinarskega dela. Zagotavljati morajo uredniško in novinarsko avtonomijo, spoštovati delovnopravno zakonodajo in imeti pregledno lastništvo. Med prednostnimi merili je med drugim zagotavljanje rednega izobraževanja in usposabljanja, status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev in spoštovanje prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva.

Sredstva se bodo dodeljevala v obliki državne pomoči ali pa kot pomoč po pravilu de minimis – državna pomoč lahko znaša največ 50 odstotkov, pomoč po pravilu de minimis pa je mehanizem Evropske unije, ki državi omogoča, da podjetjem dodeli manjšo finančno pomoč brez predhodne odobritve Evropske komisije. S to obliko se lahko krije tudi do 100 odstotkov projekta, vendar pa podjetje lahko v obdobju treh let prejme skupno največ 300 tisoč evrov. Prej je ta meja znašala 200 tisoč evrov, z uredbo iz leta 2024 so to mejo povišali. Stroški iz de minimis pomoči in državnih pomoči se ne smejo podvajati. Za nove sheme pomoči je tako predvidenih 5 milijonov evrov, medtem ko je za klasične programske razpise namenjenih še dodatnih 4 milijone evrov. Ločeno od tega je vlada prejšnji teden potrdila tudi financiranje STA za leto 2026, in sicer v višini 3,4 milijona evrov (19,6 odstotka več kot letos). 

Pogoji financiranja diskriminatorno izključujejo manjše medije

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so bili kritični že med obravnavo predloga zakona – med drugim so nasprotovali predlogu, da lahko država financira velike medijske hiše. Nasprotovali so tudi določbi, ki med pogoji financiranja vključuje minimalno število zaposlenih za polni delovni čas. Opozarjali so na možnost, da se bodo sredstva delila po politično motiviranih kriterijih. Po njihovi oceni to ni pomoč, ampak poskus podržavljanja medijev. Finančna odvisnost od države pa lahko vodi v prilagajanje poročanja interesom »financerjev« – torej oblasti.

Tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so opominjali, da so nekatera merila težko izvedljiva ali diskriminatorna – pogoj o številu zaposlenih v uredništvu po njihovi oceni ne upošteva manjših, a kakovostnih digitalnih medijev, ki imajo oblike sodelovanja lahko urejene tudi drugače. Kritični so bili tudi do ocenjevanja kakovosti in izvirnosti vsebin, po njihovem mnenju bi namreč to lahko vodilo v arbitrarne odločitve komisij. Opozorili so na možen scenarij, po katerem bodo sredstva dostopna zgolj velikim igralcem z administrativni aparatom. »To bi eventualno tudi omogočilo politično motivirano iskanje napak pri posameznih medijih in izdajateljih, da bi našli kakršnokoli napako na navedenem področju dela, ki bi državnim institucijam omogočila izločitev posameznega medija iz državnih razpisov in pridobivanja državne pomoči,« je glede pogojev financiranja poudaril še profesor na FDV dr. Marko Milosavljević in dodal, da je možnosti zlorabe zaznal tudi v členu, ki govori o finančni podpori digitalnega prehoda.

Nagrajevanje medijev, ki so prijazni do oblasti

»Z novim zakonom bodo poredne medije tudi izključili iz sistema državnih sofinanciranj, ki je temelj delovanja večine medijev. To, da delijo le svojim, sicer počnejo že zdaj,« je Peter Jančič zapisal že pred časom. »Gre za konstanten odnos medijev, ki so servilni do aktualne oblasti, in oblast se jim oddolži tako, da jih izdatno financira,« je po navedbah Nova24tv komentiral Aljuš Pertinač in dodal, da je motiv pred volitvami še toliko večji – plačujejo za to, da je medijska slika bolj rožnata, kot je dejansko stanje v resnici. Ocenil je torej, da gre za nadaljevanje politike nagrajevanja medijev, ki so prijazni do oblasti.

Novinar Bojan Požar je na X-u zapisal, da bo država financirala zastarele tabloidne revije, ki brez državne pomoči ne preživijo niti enega tedna. Po njegovi oceni novinarjem ne bo nič bolje – razen tega da bodo vsaj še do volitev lahko obdržali službo, bogateli bodo le provladni lastniki teh medijev. Njegovemu portalu in Spletnemu časopisu je z novim medijskim zakonom tudi formalno onemogočeno sodelovanje na javnih razpisih. »Toliko u pluralizmu današnje medijske krajine,« je pripomnil.

Notorne laži že pri samem naslovu. Podpirali bodo namreč ne-sodobne medije, to je dinozaverske časopise in zastarele tabloidne revije, ki so pravzaprav sestavni del sedanje vladne koalicije in brez državne pomoči ne preživijo niti enega tedna, skratka, izključno na podlagi… https://t.co/LgAkvrT59t pic.twitter.com/dRoIurh2XM

— BojanPožar (@BojanPozar) December 18, 2025