Izpovedi tujih borcev iz bojišč Sirije: ISIS ima speče agente po vsem svetu in njihovo število raste
Vojni v Siriji so se priključili mnogi tuji borci iz evropskih in drugih držav. Postali so svojevrsten pojem boja na vseh vpletenih straneh, saj želi vsaka od njih pokazati, koliko takšnih borcev ima in kako so dovzetni za njihovo idejo.
Tokrat predstavljamo zgodbo dveh; Faraja, borca kurdske narodnosti v vrstah ISIS-a in Italijana Karima, ki se je boril na strani Kurdov.
Njuna izpoved ponuja dober vpogled v osebnostne motive in razmere na bližnjevzhodnem bojišču.
Zgodba 30. letnega Faraja, ki jo predstavlja The Independent, je zanimiva, saj je Kurd in glede na njegovo poreklo bi se moral bojevati proti Islamski državi. A pred leti so borci ISIS-a vstopili v njegovo vas in novačili nove vojake. Faraj ni preveč okleval in se je pridružil Islamski državi.
"Ko govorimo o tem, da je Islamska država večna in da se širi, ni to samo poetična ali propagandna fraza. Država se bo širila v Savdsko Arabijo, Egipt, Libijo in Tunizijo. ISIS ima speče agente po vsem svetu in njihovo število raste."
Spregovoril je tudi o tem, kako je Islamski državi včasih uspelo, da je na robu svojih zmožnosti še odbila napade Kurdov. "Turčija je Islamsko državo precej oskrbovala. Ko sem bil v Tal Abyadu maja 2015, smo od njih dobili ogromno orožja in streliva, brez kakršnekoli ovire na turški meji."
Faraj je zelo kritičen do tujih borcev Islamske države, predvsem do tistih, ki prihajajo iz Evrope. Britanci, Francozi in Turki so kot prostovoljci prišli v ISIS, a so popolnoma ignorantski do islama in lokalnih običajev.
"Ko je Islamska držav prišla v nekatere predele Sirije in Iraka, so bili domačini zadovoljni, saj so nas videli kot rešitelje. A psihološko in iz družbenega vidika niso mogli sprejeti tujih poveljnikov, ki bi iz dneva v dan imeli v oblasti njihovo življenje. Vse lokalno prebivalstvo je jezno, če se tujec vmešava v njihovo življenje in ukazuje."
Italijanski medij Repubblica.iz predstavlja zgodbo Karima, sicer rojenega v Maroku, a ker je oče Italijan, je celotno življenje preživel v Italiji.
Pri 27-tih letih se je odločil, da bo vstopil v kurdsko vojsko. Na severu Sirije je ostal več kot pol leta, sedaj pa se je vrnil na Apeninski polotok. O njegovi zgodbi so napisali knjigo, delček nje pa bo predstavljen tudi v dokumentarnem filmu na festivalu v Benetkah.
"Ne vem koliko jih je sedaj, saj se število ves čas spreminja, a gotovo je v kurdski vojski okrog 400 Evropejcev in Američanov," pravi Karim in dodaja, "Ne kličite nas tuji borci, smo samo človeška bitja, ki smo sprejeli odločitev, da se bomo bojevali proti ISISU zato, da obranimo naša demokratična prepričanja."
Razlog zakaj se nekdo iz Evrope ali ZDA odloči za to, da postane kurdski vojak, so po Karimovem mnenju različni. Njega je vodila povezava s partizanskiim gibanjem. "Povezavo s mednarodnimi brigadami v španski državljanski vojni čuti vsak. Odločitev je tako gotovo politična. Ni čudno, da je največkrat izbrano vojaško ime med kurdskimi borci Che Guevara."
Karim se je vrnil domov zaradi hudega bremena, ki ga je čutil ob ubitih soborcih in krvavih vojnih prizorih, ki jim je bil priča.
Na vprašanje, ali se bo na bližnjevzhodno bojišče še kdaj vrnil, pravi, da ne ve.
"Nisem se še odločil. Gotovo pa bom obdržal te ideale, revolucionarno idejo tudi tukaj, Sem Italijan, to je moja domovina in tukaj bom poskusil spremeniti stvari z angažmajem v politiki."
Tokrat predstavljamo zgodbo dveh; Faraja, borca kurdske narodnosti v vrstah ISIS-a in Italijana Karima, ki se je boril na strani Kurdov.
Njuna izpoved ponuja dober vpogled v osebnostne motive in razmere na bližnjevzhodnem bojišču.
Zgodba 30. letnega Faraja, ki jo predstavlja The Independent, je zanimiva, saj je Kurd in glede na njegovo poreklo bi se moral bojevati proti Islamski državi. A pred leti so borci ISIS-a vstopili v njegovo vas in novačili nove vojake. Faraj ni preveč okleval in se je pridružil Islamski državi.
"Ko govorimo o tem, da je Islamska država večna in da se širi, ni to samo poetična ali propagandna fraza. Država se bo širila v Savdsko Arabijo, Egipt, Libijo in Tunizijo. ISIS ima speče agente po vsem svetu in njihovo število raste."
Spregovoril je tudi o tem, kako je Islamski državi včasih uspelo, da je na robu svojih zmožnosti še odbila napade Kurdov. "Turčija je Islamsko državo precej oskrbovala. Ko sem bil v Tal Abyadu maja 2015, smo od njih dobili ogromno orožja in streliva, brez kakršnekoli ovire na turški meji."
Faraj je zelo kritičen do tujih borcev Islamske države, predvsem do tistih, ki prihajajo iz Evrope. Britanci, Francozi in Turki so kot prostovoljci prišli v ISIS, a so popolnoma ignorantski do islama in lokalnih običajev.
"Ko je Islamska držav prišla v nekatere predele Sirije in Iraka, so bili domačini zadovoljni, saj so nas videli kot rešitelje. A psihološko in iz družbenega vidika niso mogli sprejeti tujih poveljnikov, ki bi iz dneva v dan imeli v oblasti njihovo življenje. Vse lokalno prebivalstvo je jezno, če se tujec vmešava v njihovo življenje in ukazuje."
Boj za ideale v vrstah Kurdov
Italijanski medij Repubblica.iz predstavlja zgodbo Karima, sicer rojenega v Maroku, a ker je oče Italijan, je celotno življenje preživel v Italiji.
Pri 27-tih letih se je odločil, da bo vstopil v kurdsko vojsko. Na severu Sirije je ostal več kot pol leta, sedaj pa se je vrnil na Apeninski polotok. O njegovi zgodbi so napisali knjigo, delček nje pa bo predstavljen tudi v dokumentarnem filmu na festivalu v Benetkah.
"Ne vem koliko jih je sedaj, saj se število ves čas spreminja, a gotovo je v kurdski vojski okrog 400 Evropejcev in Američanov," pravi Karim in dodaja, "Ne kličite nas tuji borci, smo samo človeška bitja, ki smo sprejeli odločitev, da se bomo bojevali proti ISISU zato, da obranimo naša demokratična prepričanja."
Razlog zakaj se nekdo iz Evrope ali ZDA odloči za to, da postane kurdski vojak, so po Karimovem mnenju različni. Njega je vodila povezava s partizanskiim gibanjem. "Povezavo s mednarodnimi brigadami v španski državljanski vojni čuti vsak. Odločitev je tako gotovo politična. Ni čudno, da je največkrat izbrano vojaško ime med kurdskimi borci Che Guevara."
Karim se je vrnil domov zaradi hudega bremena, ki ga je čutil ob ubitih soborcih in krvavih vojnih prizorih, ki jim je bil priča.
Na vprašanje, ali se bo na bližnjevzhodno bojišče še kdaj vrnil, pravi, da ne ve.
"Nisem se še odločil. Gotovo pa bom obdržal te ideale, revolucionarno idejo tudi tukaj, Sem Italijan, to je moja domovina in tukaj bom poskusil spremeniti stvari z angažmajem v politiki."
Zadnje objave
Mariborska Črna Marija se vrača med ljudi
31. 7. 2026 ob 17:57
ARSO svari: reke presihajo, morje se segreva, črpanje vode strogo prepovedano
31. 7. 2026 ob 16:22
Inflacija v Sloveniji julija občutno upadla
31. 7. 2026 ob 15:39
Mrk na Donavi in bitka na Savi: Podnebne spremembe ogrožajo jedrsko varnost
31. 7. 2026 ob 15:14
Ustavno sodišče bo odločalo o zakonu, ki bi lahko razkril resnico o Gen-I
31. 7. 2026 ob 13:18
Invazija ilegalnih migrantov in kapitulacija mejne kontrole na španski Ceuti
31. 7. 2026 ob 10:50
Ekskluzivno za naročnike
V labirintih teme
31. 7. 2026 ob 6:00
Razlika med izobraževanjem in usposabljanjem
30. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
01
Razstava »Tunelski vid«
15:00 - 23:00
AVG
02
38. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
10:30 - 22:00
AVG
02
Tradicionalni pohod na Obir
11:00 - 20:00
AVG
02
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.