Izzivi gospodarstva v očeh podjetnikov iz Slovenije in tujine

Vir: Metod Perme
POSLUŠAJ ČLANEK

V četrtek in petek, 20. in 21. junija 2024, je v novem Razvojnem centru MIK, v Inštitutu dr. Peter Novak, potekala XII. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Tokratno konferenco je Svetovni slovenski kongres pripravil v sodelovanju z MIK Celje, s Slovenian Global Business Network, z Gospodarsko zbornico Slovenije, z Inštitutom »Jožef Stefan« in Univerzo Alma Mater Europaea. Častno pokroviteljstvo dogodka je prevzela predsednica RS, dr. Nataša Pirc Musar.  

Uvodnim nagovorom je sledilo uvodno predavanje Roka Žgalina Kobeta, ki kot snovalec maket svetovno znanih zgradb dela za podjetje Lego na Danskem. Spregovoril je o tem, kaj odlikuje Dansko in kje bi jo lahko Slovenija brez večjih težav posnemala. 

Tehnološki in trajnostni razvoj

Sledil je sklop z naslovom Tehnološki in trajnostni razvoj – perspektiva znanosti in gospodarstva. V prvem delu sklopa so opozorili na pasti, ki jih lahko predstavlja zelena agenda in prizadevanja za nizkoogljično družbo, če prizadevanja ostanejo le na področju EU in to ne postane globalna zaveza. V nadaljevanju sklopa je tekla beseda o vlaganju v raziskave, inovacijah in podpornem okolju, ki ga država nudi bazičnim in aplikativnim raziskavam. Marsikateri od govornikov razmišlja o vrnitvi v Slovenijo in si je celo želi, a bo to dejansko mogoče le, če bo Slovenija najprej pripravila primerno stimulativno delovno okolje zanje.

Vrnitev gospodarstvenika iz tujine v Slovenijo bo možna le, če bo Slovenija pripravila primerno stimulativno delovno okolje.

Sodelovali so:

  • Laurence Hewick, Univerza Alma Mater Europaea in PAX Research Center of the Americas, Kanada: Priložnosti in izzivi trajnostnega razvoja;
  • Antonija Božič Cerar, Gospodarska zbornica Slovenije: Materiali in zeleni prehod;
  • Jernej Adamič, Nevajen Capital Ltd., Nizozemska: Ustvarjanje atraktivnega zagonskega okolja – prakse iz sveta;
  • Natalija Stošicki, Gospodarska zbornica Slovenije: Kako preiti iz nižjih tehnoloških faz razvoja inovativnega projekta v višje razvojne faze in v komercializacijo (izzivi in potrebnost spodbujevalnih ukrepov);
  • Miha Dežman, Tehnološki inštitut v Karlsruheju, Nemčija: Prihodnost pomoči starejšim z nosljivimi roboti;
  • Aljaž Kramberger, Univerza Južne Danske, Danska: Razvoj digitalnih dvojčkov in programskih orodji za sodelujoče robote, uporabljene v farmacevtski industriji.

Sledil je krajši voden ogled Razvojnega centra MIK, s katerim je bil zaokrožen prvi dan. 

Sklop Tehnološki in trajnostni razvoj. Vir: Metod Perme

Ohranjanje čistega okolja

Drugi dan se je v sklopu o ohranjanju čistega okolja in kakovosti bivanja pričel s predstavitvijo podjetja MIK Celje, ki temelji na reševanju problemov moderne družbe v bivanjskih stavbah. Kot družbeno odgovorno podjetje se odlikujejo po izbiri kakovostnih materialov in nizki porabi energije. V nadaljevanju smo se posvetili priložnostim za pridobivanje oz. ohranjanje kakovostnega kadra v Sloveniji. V ospredju so bile predvsem spodbude za prijazno podporno in davčno okolje, ki bo pomagalo znanstvenikom raziskave nadgraditi v produkte.

V ospredju so bile predvsem spodbude za prijazno podporno in davčno okolje, ki bo pomagalo znanstvenikom raziskave nadgraditi v produkte.   

V tem delu so sodelovali:

  • Franci Pliberšek, MIK Celje, Slovenija: Prezračevanje in stavbno pohištvo: Ključni elementi trajnostnega življenjskega sloga;
  • Hakim El Khiar, Aqua Lab d.o.o., Slovenija: Onesnaženje pitne vode z mikroplastiko;
  • Aleš Pustovrh, Ekonomska fakulteta UL, Slovenija;
  • Mark Pleško, Cosylab in Inženirska akademija Slovenije: Še dosti slabših poslovnih okolij je kot v Sloveniji, a dajmo ga vseeno izboljšati!
  • Maja Brelih Lotrič, Lotrič Meroslovje, Slovenija: Gradnja zmagovalnega tima: Ključ do trajnostnega uspeha podjetij;
  • Igor Angelovski, Davčno svetovalna zbornica Slovenije: Birokracija ter spodbudno poslovno okolje v luči obdavčitve;
  • Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije: Poti do hitrejšega razvoja poslovnega okolja v Sloveniji;
  • Mona Oliveira, Biolinker, Brazilija: Od laboratorijev do vodstva: vloga »deeptech-a« in biotehnologije pri strateškem gospodarskem razvoju v Braziliji (preko spleta)
Maja Brelih Lotrič. Vir: Metod Perme

Sodelovanje diaspore in Slovenije

Zadnji tematski sklop se je ukvarjal s sodelovanjem znanstvenikov in gospodarstvenikov iz diaspore in Slovenije. Glavni namen je povezovanje slovenskih potomcev na gospodarski ravni ne glede na to, kje živijo. 

Nekateri udeleženci so se pridružili v živo, nekateri preko spleta:

  • Darijo Križ, častni konzul, Švedska 
  • Bogdan Šalej, Slovenian Global Business Network, Brazilija: Slovensko gospodarstvo v svetu in sodelovanje s Slovenijo
  • Martin Križ, Slovensko-argentinska gospodarska zbornica in Bajda SRL, Argentina: SLOAR– trgovsko, gospodarsko in tehnološko sodelovanje med Argentino, Slovenijo in Slovenci po svetu (preko spleta)
  • Dejan Lamešić, Catalent Germany Schorndorf GmbH, Catalent Pharma Solutions, Nemčija: Vzpostavljanje mostov med Slovenijo in Nemčijo na področju farmacije
  • Nik Šalej, LX Navigation, Slovenija
  • Martin Mavrič, Grupo Trieste, Brazilija/Argentina: Predstavitev Grupo Trieste (preko spleta)

Veliko je še skritih priložnosti

Ob konferenci je izšel tudi e-zbornik, na 106 straneh. V njem lahko najdemo objavljene celotne prispevke. To je veliko bogastvo tudi za slovensko področje. Raznovrstna povezovanja, odlične predstavitve in želje po vrnitvi v Sloveniji kažejo, da se v Sloveniji stvari počasi spreminjajo na boljše, da pa je na tem področju še veliko potenciala in skritih priložnosti, ki jih velja izkoristiti. 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike