Jan Zobec, IUS-INFO: Mikro-ukinitev ustavne demokracije
V svoji kolumni za IUS-INFO Jan Zobec zapiše, da bi se v demokraciji ne smelo zgoditi, da večina lahko krati človekove pravice in človeško dostojanstvo neki manjšini ali posamezniku.
Ključna institucija ustavne demokracije je zato sodišče, ki opravlja ustavnosodni nadzor. Zato mora biti samoumevno, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne. »Ker pa ustavno sodišča »nima ne meča niti mošnje«, je delovanje ustavne demokracije na koncu odvisno od ustavne kulture tistih institucij, ki morajo uresničiti ukaze ustavnega sodstva, kar dejansko pomeni od kulture, integritete in strokovne kompetentnosti ljudi, ki tvorijo človeški substrat teh institucij,« je jasen Zobec.
Neizvršitev odločbe pomeni zato mikro-ukinitev ustavnega sodišča. Prav tako predlog za tako spremembo ZOFVI, po kateri bi oblastna večina sicer v celoti zagotovila javno financiranje obveznega programa, ukinila pa financiranje vseh oblik razširjenega programa. Več razlogov je, zaradi katerih bi bila taka rešitev protiustavna.
»Protiustavna je, ker bi se javno financiranje javno veljavnih osnovnošolskih programov bi s sedanjih 85% skrčilo na približno 65%. Da je prepoved spremembe na slabše starodavno načelo poštenega postopka, vtkano v pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega postopka, vedo v vseh civiliziranih pravnih ureditvah. Razen tega je predlagana sprememba protiustavna, ker je tudi razširjen program obvezen – obvezen zato, ker so ga po zakonu o osnovni šoli vse osnovne šole, tako javne kot zasebne učencem dolžne ponuditi. Tretjič pa bi bila predlagana sprememba ZOFVI protiustavna, ker bi zelo verjetno pomenila posredno diskriminacijo iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za razliko od javnih šol je v zasebnih šolah konfesionalna dejavnost dovoljena. Različno javno financiranje državnih in zasebnih šol bi potem pomenilo posredno diskriminacijo tistih, ki se osnovnošolsko izobražujejo v zasebnih šolah. V tem primeru bi šlo za posredno diskriminacijo pri izvrševanju človekove pravice do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja na podlagi osebne okoliščine, v tem primeru na podlagi veroizpovedi oziroma svetovnonazorske opredelitve. Tako diskriminacijo pa prepoveduje prvi odstavek 14. člena Ustave,« v treh točkah Zobec pokaže na neustavnost predloga.
Zato iz ustavne dolžnosti učencev, da obiskujejo javno veljavni izobraževalni program, logično izhaja, da se morajo vsi taki, torej javno veljavni izobraževalni programi osnovnošolskega izobraževanja tudi enako financirati, še zaključi Zobec v svoji kolumni za IUS-INFO.
Ključna institucija ustavne demokracije je zato sodišče, ki opravlja ustavnosodni nadzor. Zato mora biti samoumevno, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne. »Ker pa ustavno sodišča »nima ne meča niti mošnje«, je delovanje ustavne demokracije na koncu odvisno od ustavne kulture tistih institucij, ki morajo uresničiti ukaze ustavnega sodstva, kar dejansko pomeni od kulture, integritete in strokovne kompetentnosti ljudi, ki tvorijo človeški substrat teh institucij,« je jasen Zobec.
Neizvršitev odločbe pomeni zato mikro-ukinitev ustavnega sodišča. Prav tako predlog za tako spremembo ZOFVI, po kateri bi oblastna večina sicer v celoti zagotovila javno financiranje obveznega programa, ukinila pa financiranje vseh oblik razširjenega programa. Več razlogov je, zaradi katerih bi bila taka rešitev protiustavna.
»Protiustavna je, ker bi se javno financiranje javno veljavnih osnovnošolskih programov bi s sedanjih 85% skrčilo na približno 65%. Da je prepoved spremembe na slabše starodavno načelo poštenega postopka, vtkano v pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega postopka, vedo v vseh civiliziranih pravnih ureditvah. Razen tega je predlagana sprememba protiustavna, ker je tudi razširjen program obvezen – obvezen zato, ker so ga po zakonu o osnovni šoli vse osnovne šole, tako javne kot zasebne učencem dolžne ponuditi. Tretjič pa bi bila predlagana sprememba ZOFVI protiustavna, ker bi zelo verjetno pomenila posredno diskriminacijo iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za razliko od javnih šol je v zasebnih šolah konfesionalna dejavnost dovoljena. Različno javno financiranje državnih in zasebnih šol bi potem pomenilo posredno diskriminacijo tistih, ki se osnovnošolsko izobražujejo v zasebnih šolah. V tem primeru bi šlo za posredno diskriminacijo pri izvrševanju človekove pravice do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja na podlagi osebne okoliščine, v tem primeru na podlagi veroizpovedi oziroma svetovnonazorske opredelitve. Tako diskriminacijo pa prepoveduje prvi odstavek 14. člena Ustave,« v treh točkah Zobec pokaže na neustavnost predloga.
Zato iz ustavne dolžnosti učencev, da obiskujejo javno veljavni izobraževalni program, logično izhaja, da se morajo vsi taki, torej javno veljavni izobraževalni programi osnovnošolskega izobraževanja tudi enako financirati, še zaključi Zobec v svoji kolumni za IUS-INFO.
Povezani članki
Zadnje objave
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
2 komentarja
pozdrav
Očitno ima levica oligarhičen in totalitaren odnos do izvajnja svoje oblasti in je zaradi tega storila ustavni puč, katerega bistvo je, da zavestno ignorira ustavo na mnogih področjih:
- na zakonskem, ko sprejema zakone, ki so v nasprotju z ustavo
- na medijskem, ko ignorira resnicoljubno obveščanje državljanov
- na parlamentarnem, ko ignorira ustvarjalne predloge desne opozicije
- na kadrovskem, ko ignorira kadre iz opozicije
-na pravosodnem, ko ignorira ustvarjalne predloge opozicije v smeri zagotavljanja nepristranskega in poštenega sojenja
-- na zdravstvenem, ko ignorira predloge zdravnikov in opozicije, da se naj zdravstvo uredi tako kot ga imajo urejenega Avstrijci, kjer se izvaja zdravniška dejavnost zgledno, ljudje pa so zadovoljni.....
APMMB2
Očitno smo prišli tako daleč, da ne spoštujemo več niti zakonov, niti ustave.
Samo v dobrem tednu je bilo negiranje zakonov in ustave demonstrirano v slovenskem parlamntu dvakrat.
Prva takšna demonstracija negiranja zakonov je bila odlično pripravljena interpelacija zoper ministra za obrambo zadaj že zloglasnega Karla Erjavca.
Kljub temu, da so pobudniki interpelacije jasno citirali zakone in člene, ki jih je prekršil zloglasni Erjavec in vse skupaj opremili še s pisnimi dokazi, to ni bilo dovolj, da bi omajali koalicijskih poslancev, da ni izglasovali nezaupnico. Uporabili so sicer negalsovanje, kar v bistvu pomeni enako. Torej, koalicija je jasno pokazala, da se požvižga na zakone in da zakoni veljajo samo za drugorazredne državljane.
Še hujši pa je zadni primer, ko so parlamci zavestno prekršili ustavo. Zakon o financiranju osnovnega šolastva(novela) je neustaven. S pravniško akrobacijo je sicer minister , pazite univerzitetni profesor doktor znanosti Jernej Pikalo hotel preslepiti državlkane in v parament prinesel protiustavni zakon. Tega so kaoalicijski poslanci , kljub opozorilom, da ni v skladu z odločbo ustavnega sodišča, sprejeli in poteptali njvišjo pravno inštanco v državi. Posebno mesto v tej pogrošni in nedemokratični farsi pa imata dva, oziroma dve, če se izrazim po filofaksovskoposlanki/poslanca in sicer Maša Kociper in Miha Koredež.
Maša Kociper si je sicer prizadeval upravičiti zakon s pravniškimi akrobacijami in globolim speenevedanjem, med tem, ko je bila Miha Kordež jasnejša in je kar naravnost zatrdila, da odločbe ustavnega sodišča ne priznava in da gre le za mnanje. Še več, privoščila si je želitev ustavnea sodišča, ki ga je ozmerjala za leglo desničarjev.
Takšno stanje kaže na to, da Slovenija ni več pravna država in da ustava v njej ne velja več. Je popolnoma neotreben in neuporaben papir, podoben onim v rolicah, ki jih izdelujejo v Palomi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.