Janša pod Macesnovo gorico: Smo še daleč od sprave, ker se zanika resnica

»Notranja vez med nastankom slovenske države in slovensko tradicijsko omiko je bila za našo država bistvena. Iz tega notranjega jedra so Slovenci zavrgli komunistični sistem takoj, ko je prišla zgodovinska priložnost,« je na spominski slovesnosti v poklon po vojni pomorjenim dejal predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. »Zato je bila in je samostojna slovenska država tiho zmagoslavje pobitih,« je poudaril.

Vez vrednot

Več kot 2000 ljudi se je pri breznu pod Macesnovo gorico danes zbralo na slovesnosti v spomin po vojni pobitim rojakom oziroma svojcem. Uvodno mašo je daroval novomeški škof dr. Andrej Saje, ki je v pridigi poudaril nujnost pokopa žrtev povojnih pobojev.

Kot je dejal, ne gre za namerno odpiranje brazgotin, ampak za to, da te rane zaradi zgodovinskih okoliščin, pomanjkanja ustrezne volje in odsotnosti potrebnih dejanj v resnici nikoli niso bile zares oskrbljene. »Zločini revolucionarnega nasilja do zdaj niso bili obsojeni, nedolžno ubiti niso bili oprani krivde, njihovi posmrtni ostanki pa še vedno nerazumno dolgo niso pokopani,« je dejal.

Odgovorne je pozval, naj »storijo, kar je prav«. Jasno in javno naj obsodijo zločine, ki so se zgodili tukaj, operejo madež s spomina nedolžno pobitih in poskrbijo za njihov dostojen pokop. »Kot najbolj dostojen kraj za to vidimo ljubljanske Žale,« je v pridigi dejal Saje. (Pridigo g. Sajeta lahko v celoti preberete tukaj.)

Somaševala sta tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.

Vez vrednot

Številčno množico zbranih ob breznu, kjer je bilo po vojni pomorjenih vsaj 3450 rojakov, je nagovoril dr. Matija Ogrin, ki je izpostavil pomen »tradicijske krščanske omike« kot temelja etične zavesti in človečnosti Slovenk in Slovencev. In ista omika je po njegovih besedah tudi neločljivo povezana z nastankom samostojne slovenske države.

Veliko večino pobitih domobrancev in civilnih oseb so po njegovih besedah namreč vodile vrednote družine, domovine in vere. »Ukoreninjeni so bili v slovensko katoliško omiko,« je pojasnil. Žalostno bi bilo, če bi ne videli te notranje povezave: »med prizadevanjem vaških stražarjev in domobrancev za ohranitev tradicionalnega slovenskega sveta in ustanovitvijo slovenske države. Ta vez vrednot obstaja,« je dejal dr. Ogrin. (Njegov govor lahko v celoti preberete tukaj.)

Velikanski zločin brez enega samega zločinca

Predsednik Nove slovenske zaveze je pohvalil obsežno raziskovalno delo vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po podatkih zgodovinarja dr. Mitje Ferenca je v Sloveniji evidentiranih več kot 750 prikritih grobišč, od tega je doslej raziskana manj kot tretjina, 224 grobišč, iz 122 pa je bil opravljen delen ali celoten prekop žrtev. Doslej ekshumirani posmrtni ostanki pripadajo 9146 pomorjenim. »Koliko nesrečnih žrtev je bilo torej šele pobitih na preostalih 600 moriščih po Sloveniji,« se je vprašal Ogrin.

K raziskavam je veliko pripomogel tudi pred desetletjem sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki pa je obenem »zelo oslabil kazensko-pravne vidike prikritih grobišč,« saj ni zagotovil ustreznih pravnih inštrumentov za identifikacijo žrtev, za sistematično obveščanje svojcev o njihovi usodi in za kazenski pregon storilcev. »Na koncu imamo velikanski zločin brez enega obsojenega zločinca,« je povedal dr. Ogrin.

Poziv pomladnim strankam

Pomor čez 8000 mož in fantov v Srebrenici sta dve mednarodni sodišči spoznali za genocid, je spomnil. »Kaj naj rečemo o več kot 24.000 Slovencih, ki so jih partizani pomorili v vojnem in povojnem času,« se je vprašal. Nekateri po besedah Ogrina tega čedalje bolj izrecno nočejo videti. Na parlamentarni komisiji so poslanci levih strank nedavno zavrnili celo predlog sklepa, naj komisija pozove pristojno ministrstvo k izdaji mrliških listov za pobite.

To protislovno stanje lahko po prepričanju dr. Ogrina spremenijo le stranke slovenske pomladi s skupnim nastopom na volitvah in z zavezo, da bodo sodelovale v vladi tako, da obsodba zločinov revolucije postane »nova povezovalna podlaga demokratične slovenske politike«. Njihov enoten programski cilj naj bo, da z zakonom obsodijo oz. zavržejo zločine revolucije in odpravijo njene plenilske pridobitve, je pozval.

Preračunljivost revolucionarjev …

Partija si je namreč po vojni totalitarno podredila državo in oblast, je dodal prejšnji predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Vrednote pravne države in pravičnega sojenja so zamenjali sprevrženi predpisi, tajni uradni listi in sodniki, ki so bili inštrument oblasti. Vrednote marljivega dela in zaščite prisluženega premoženja ter pravice do gospodarskega uspeha pod enakimi pogoji za vse so zamenjale zaplembe, uničevanje kmetov, obrtnikov in delitev položajev po moralno-politični primernosti.

Vrednote tradicionalne družine, vzgoje v krščanskem etosu in zavračanje laži so zamenjale indoktrinacija v predšolski vzgoji, v šolstvu in izobraževanju, zapiranje duhovnikov ter ponižanje in zasmehovanje Cerkve, je povzel Sušnik.

Še pred tem pa seveda silovit obračun z nasprotniki revolucije pod krinko obračuna s kolaboranti, narodnimi izdajalci in sodelavci okupatorja. »A šlo je zgolj in samo za revolucijo,« je poudaril Sušnik. Iskrena želja po prenehanju nasilja je namreč po drugi svetovni vojni botrovala preračunljivosti, saj so revolucionarji vedeli, da nastopa kratkotrajno obdobje, v katerem od vojne utrujeni zahodni zavezniki ne bodo več posegli po orožju.

Revolucija je povzročila državljansko vojno, saj njeni cilji, vrednote in metode pač niso bili sprejemljivi za pošteno slovensko prebivalstvo.

… in vzporednica z aktualno oblastjo

Revolucionarno ostaja tudi razumevanje oblasti, ko gre za aktualno vlado, je ocenil. »Dokler imajo oblast oni, je legitimna. Ko oblasti nimajo oni, je država ugrabljena,« je pojasnil. Revolucionarnim načelom je podrejeno tudi njihovo razumevanje sodstva, gospodarstva, javnega sektorja, zasebne lastnine in svobode.

Tako oblast tudi ne čuti potrebe, da bi žrtve revolucionarnega nasilja obravnavala spoštljivo in jim priznala človečnost. »Zanje to niso ljudje, ki bi imeli imena, družino ali sorodnike,« je povedal. Obenem pa revolucije kot sredstva za dosego oblasti nikakor ne želijo ali zmorejo obsoditi. Če tega niso sposobni niti po 80 letih, mar ni to še danes zanje legitimno sredstvo, se je vprašal.

Niso vsi isti. In ni vsaka izbira enako dobra ali enako slaba.

Poudaril je, da se je treba postaviti za prav in »ostro zavrniti relativizacije, da so vsi isti. ... Niso vsi isti. In ni vsaka izbira enako dobra ali enako slaba,« je ponazoril.

Janša: Smo še daleč od sprave, ker se zanika resnica

Je pa Sušnik izrazil tudi zadovoljstvo z najštevilčnejšo udeležbo na slovesnosti v zadnjem desetletju.

A to ne pomeni nujno, da se prostor za razpravo o vprašanju povojnih pobojev v Sloveniji v zadnjih letih odpira. Le več razprave o dejstvih je v zadnjih letih, zahvaljujoč knjižnim in spletnim publikacijam, kot sta Slovenski razkol Jožeta Možine in portal Huda Jama, je za Domovino ob robu slovesnosti dejal predsednik SDS Janez Janša, ob katerem se je dogodka udeležilo še več poslancev SDS. »Ljudje izvedo za resnico v tistem izvornem pomenu besede, izvedo, kaj se je dejansko dogajalo. In to potem zabriše ideologijo, ki se je zabijala v glave preko učbenikov in sredstev množičnega obveščanja v preteklih desetletjih,« je povedal.

Je pa po njegovem mnenju čas za razpravo že zdavnaj minil – zdaj bi moral biti čas za življenje v spravi. »Pa smo še daleč od tega, zato ker se zanika resnica in ker nismo sposobni niti vrniti imena zločinsko pobitih niti pokopati njihovih posmrtnih ostankov. Smo še nekje pred civilizacijsko točko, na kateri se začne pogled v prihodnost,« je še dejal Janša.

O Ogrinovem pozivu k poenotenju pomladnih strank okoli obsodbe zločinov revolucije je prvak SDS povedal, da glede tega vprašanja v dotičnih strankah niti ni razhajanja. »Razhajanja so glede tega, ali se je treba boriti za stvar ali pa je treba biti pragmatičen za koristi,« je pojasnil. Je pa poudaril, da je, kar se tiče slovenske pomladi, »velikanska večina energije nekdanjega Demosa in tudi strank slovenske pomladi zdaj zbrana v SDS«.

Še o dvoličnosti

Da je spoznanje o potrebi po ureditvi stvari vse večje, pa je ocenil poslanec Jože Tanko, a obenem opozoril na ignoranco oblasti, s katero skušajo onemogočiti pokop žrtev, njihovim svojcem pa ne želijo izdati niti mrliških listov.

Spomnil je na številne deklarativne izjave levih strank, s katerimi obsojajo genocid »vsepovsod drugod«, razen doma. Pri nas imamo pred očmi vsa dejstva, vse dokaze, pa nekega obžalovanja ne zmorejo. Ob tem je Tanko spomnil na izjavo nekdanjega predsednika republike Danila Türka, ki je odkritje morišča v Hudi jami ocenil za drugorazredno temo in s tem dobro ilustriral njihov odnos do tega vprašanja.

Kulturni program pietetne slovesnosti je sooblikoval pevski zbor potomcev slovenskih beguncev, ki so se vrnili v domovino svojih staršev in starih staršev.