Je Slovenija pripravljena na novo finančno krizo in recesijo?

Za Slovenijo velja rek: »ko Nemčija kihne imamo v Sloveniji pljučnico«. Dejstvo je, da ima Nemčija ponovno »prehlad«, saj je že  v tako imenovani tehnični recesiji in beležijo tudi velik upad naročil zaradi »trgovinskih vojn« na globalnem trgu. Tako kot je dejstvo, da so naša delovna mesta in gospodarstvo zelo odvisna od izvoza na tuje trge.

Prvi kazalci so tukaj

Deutsche Bank je v juliju 2019 odpustila 18.000 uslužbencev. Poleg tega pa je Banka za mednarodno poravnavo (BIS) je podala informacijo, da so se posojila z visokim tveganjem povzpela na skupno vrednost 1,4 trilijonov dolarjev (1.400 milijard dolarjev), kar je podobna višina dolga pred hipotekarno krizo leta 2007.

O tehnični recesiji v Nemčiji pa so poročali že številni slovenski mediji. V drugem četrtletju letos je Nemčija namreč doživela negativne posledice trgovinske vojne, zaradi česar je bil prispevek neto izvoza k rasti negativen, poleg tega so v državi upadle naložbe v gradbeništvu. Reutersovi strokovnjaki so za junij letos napovedavali, da bo padec industrijske proizvodnje 0,4-odstoten, a je bil 1,5-odstoten, je objavil nemški statistični urad.

Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?

Kaj to pomeni za Slovenijo?

"To ni slaba novica samo za Nemčijo, temveč posredno tudi za Slovenijo, saj je nemški trg globoko vpet v slovensko izvozno gospodarstvo. Podatek o nemškem padcu BDP ni nedolžen in bi ga morali v slovenski vladi, GZS in poslovnih krogih vzeti resno," je za Siol.net že opozarjal ekonomist Bogomir Kovač.

Ob tem poudarja, da gre za le enega v nizu podatkov, ki pričajo o pešanju vodilnega evropskega gospodarstva. Država in podjetja morajo zato postati bolj previdna pri vodenju ekonomskih politik.

Tem informacijam se v omejeni obliki prilagajo tudi slovenska vlada. Ministrstvom je uspelo za 100 milijonov evrov zmanjšati načrtovano porabo za leto 2020, kot jim je naložilo finančno ministrstvo. Kljub temu bo imela Slovenija rekorden proračun – prihodnje leto bo torej na voljo 10,35 milijarde evrov, proračunski uporabniki pa bodo še vedno večinoma deležni več denarja, kot pa ga imajo na voljo letos.S proračunoma se odhodki za prihodnji dve leti zvišujejo, hkrati pa vlada z njima sledi fiskalnemu pravilu. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj.

Vlada je namreč še vedno dokaj optimistična glede rasti. Tako je Šarec je dejal, da bo dogajanje odvisno od gospodarske rasti: "Za zdaj kaže na dvakrat višjo rast, kot je povprečje območja evra, a ne gre si zatiskati oči, da prihaja do določenega ohlajanja; ne govorimo o krizi, a treba je biti pozoren."