Več za obrambo brez rezov drugod? Šircelj zagotavlja, da ne jemljejo nikomur

Vlada je v četrtek potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026, ki predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP in tako ostal v okviru fiskalnih pravil. Finančni minister Andrej Šircelj je zagotovil, da vlada kljub povečanju nekaterih izdatkov nikomur ničesar ne jemlje ter da bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine in plače izplačani.

Minister za finance Andrej Šircelj je na tiskovni konferenci povedal, da je vlada v četrtek sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026. Proračunski prihodki so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa v višini 18,8 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar po ministrovih besedah pomeni, da ostaja v okviru fiskalnih pravil. Nekatera sredstva se z rebalansom povečujejo, med drugim sredstva za obrambo, s čimer želi vlada zagotoviti raven vlaganj v varnost, h kateri se je Slovenija zavezala v okviru članstva v zvezi Nato. Šircelj je poudaril, da z rebalansom nikomur ničesar ne jemljejo, da zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij. Po njegovih besedah bo življenje državljank in državljanov v prihodnjih mesecih potekalo nemoteno, rebalans pa na njihova življenja ne bo imel negativnih vplivov, temveč kvečjemu pozitivne. Izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine, plače in vse drugo, kar je določeno z zakonom.

Šircelj je ocenil, da ima Slovenija varen, stabilen in predvidljiv finančni sistem. Podlaga zanj je po njegovih besedah robustno gospodarstvo, ki dobro deluje tudi v sedanjih zahtevnih razmerah, zaznamovanih z naftno krizo. Spomnil je, da je bila gospodarska rast v letošnjem drugem četrtletju petodstotna. K njej so po njegovih besedah prispevali povečanje domače potrošnje, rast investicij, zlasti v gradbeništvu, ter večji izvoz farmacevtskih izdelkov, medicinske opreme in izdelkov avtomobilske industrije. Kot ugodne je označil tudi podatke o bančnem sektorju. Kreditna aktivnost se povečuje, Slovenija pa ima po njegovih besedah močan bančni sistem z visoko bilančno vsoto in dobičkonosnostjo ter okrepljenim kreditiranjem podjetij in njihovih naložb v opremo.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je napoved letošnje gospodarske rasti zvišal na 3,8 odstotka. Minister je ob tem opozoril, da je nihanje cen nafte precejšnje in moti gospodarsko dejavnost, vendar se je slovensko gospodarstvo kljub temu izkazalo za robustno. Vlada bo po njegovih besedah storila vse, da bi naftne šoke uravnavala in blažila tudi s spremembami trošarin. Kot ugoden podatek je izpostavil še napoved, da naj bi se javni dolg letos znižal pod 65 odstotkov BDP. To po njegovi oceni dodatno potrjuje stabilnost javnih financ.

Za gospodarstvo je ključno tudi izboljšanje konkurenčnosti, ki se je v zadnjem obdobju slabšala. Za vlado je pomembno, da ta trend obrne, konkurenčnost pa je po Šircljevih besedah mogoče izboljšati le ob stabilnih in predvidljivih javnih financah, ki ostajajo v okviru fiskalnih pravil. Ukrepi na tem področju naj bi sledili v naslednji fazi, najprej pa je treba zagotoviti, da bodo podatki o primanjkljaju in javnem dolgu stabilni ter skladni z maastrichtskimi kriteriji oziroma fiskalnimi pravili.

Ob oceni prvih sto dni vlade je minister dejal, da je ministrstvo za finance v tem času vložilo več zakonov s področja finančnega sistema, pripravilo zakonodajo za večjo dostopnost gotovine in predlog rebalansa proračuna. To je označil za običajno delo finančnega ministrstva, prvih sto dni vlade pa ocenil kot uspešnih. Na vprašanje o vladi v senci, katere začetek delovanja je napovedala Svoboda, je Šircelj odgovoril, da gre za povsem običajen opozicijski proces. Takšen način dela ima SDS po njegovih besedah že več desetletij, tudi sam pa je pred približno 20 leti začel delati prav v eni od strankinih vlad v senci.