Je verjetna ministrica za kmetijstvo res univerzitetna diplomirana inženirka agronomije?

vir: FB Mateja Čalušić

Nova kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dosedanja poslanka Gibanja Svoboda Mateja Čalušić. Praktično neznanka na političnem parketu, kjer je edina zanimiva stvar njeno različno navajanje stopnje izobrazbe.

Do leta 2022, ko je postala poslanka, je delala kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva in varstvo rastlin v specializiranih kmetijskih prodajalnah in kot administratorka ter vodja lokala v družinskem podjetju.

Predstavniki kmetijskih organizacij so brez pričakovanj. Podobno kot je kandidatka brez relevantnih izkušenj.

Univerzitetna inženirka ali ne?

Potem ko je prvotni kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vojko Adamič svojo kandidaturo umaknil, je predsednik vlade Robert Golob za kmetijsko ministrico predlagal poslanko Gibanja Svoboda, 36-letno Matejo Čalušić. Do umika kandidature je sicer prišlo po tem, ko je premier Golob oznanil, da bomo »vsi pozitivno presenečeni«, kako Adamič pozna kmetijstvo. Kasneje ni bil pozitivno presenečen niti Golob sam, saj so bili v poslanski skupini Gibanja Svoboda nad Adamičevo predstavitvijo močno razočarani in jo ocenili kot zelo slabo.

Kot piše na spletni strani njene stranke, je Čalušićeva diplomirana inženirka agronomije, ki je diplomirala na ljubljanski biotehniški fakulteti, in sicer leta 2012. Delovala je kot kvalificirana svetovalka za fitofarmacevtska sredstva (gre za pripravke, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred škodljivci, boleznimi in pleveli) in varstvo rastlin v specializiranih kmetijskih prodajalnah. Poleg tega je med leti 2015 in 2022 delala kot administratorka in vodja lokala v družinskem podjetju.

Kot je razvidno iz njenega življenjepisa, delovnih izkušenj na samem kmetijskem področju nima. Če bi postala ministrica, bi jo v poslanskih klopeh nasledil nekdanji minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Kot poslanka sicer Čalušićeva ni bila kaj dosti aktivna, po podatkih s Parlametra je do sedaj izgovorila polovico manj besed od povprečnega poslanca. Na sejo je imela v povprečju en govor, medtem ko ima povprečen poslanec štiri.

Javna objava Državne volilne komisije z dne 31.3. 2022

Edina zanimivost, ki smo jo opazili, je njeno različno navajanje izobrazbe. V javni objavi Državne volilne komisije z dne 31. 3. 2022 se je volivcem na seznamu potrjenih kandidatov predstavljala kot »univerzitetna dipl. inž. agronomije«. Medtem ko je iz repozitorija Univerze v Ljubljani razvidno, da gre za diplomsko delo na visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje, torej da ni diplomirala na univerzitetnem študijskem programu. Posledično pomeni, da se je volivcem predstavljala z višjo stopnjo izobrazbe, kot jo v resnici ima?

Čalušićevo oziroma poslansko skupino Gibanja Svoboda smo vprašali, kakšno izobrazbo ima ministrica ter kakšne so dosedanje izkušnje Čalušićeve s kmetijstvom in kje je delala kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva.

Iz poslanske skupine oziroma s strani predstavnice poslanske skupine za odnose z javnostmi so nam po objavi prispevka odgovorili glede izobrazbe ministrice. Čalušićeva je diplomirana inženirka agronomije in hortikulture (VS). Glede na navedeno pa je pri vnosu podatkov oziroma posredovanju podatkov volilni komisiji očitno prišlo do napake, so nam sporočili.

Ocenjevanje predloga za novo kmetijsko ministrico je še preuranjeno, mladi kmetje pa upajo, da je do izbire prišlo s tehtnim premislekom

Glede tega, kaj pričakujejo od ministrice, smo vprašali Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zvezo slovenske podeželske mladine. Kot so za naš medij povedali v Sindikatu kmetov, so njihova pričakovanja velika. Želijo si, da se bodo nadaljevala pogajanja, ki izhajajo iz njihovih protestnih zahtev še iz lanskega leta in so odprta še od poletja, ter se čim prej zaključila. V Sindikatu kmetov tudi pričakujejo, da se bodo z ministrico čim prej srečali. Poleg tega si želijo, da bo dala prednost naravnim danostim in poudarjala pomen slovenskega kmetijstva.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, ministrice ni hotel ocenjevati vnaprej. Kot je povedal, mora Predsednik vlade prevzeti odgovornost, v zbornici pa bodo budno spremljali delo ministrice. Dodal je, da upa, da je skozi delovanje in vodenje Odbora za kmetijstvo videla pomen in širino, v okviru katere Kmetijsko-gozdarska zbornica deluje.

Temeljna naloga kmetijstva, dodaja Žveglič, je pridelovanje hrane, poleg tega pa skrb za okolje. Glavne težave, s katerimi se kmetijstvo sooča, so zakonodajne, kar pa ni vezano samo na Slovenijo, ampak tudi na Evropsko unijo. Vsi domači proizvodi so močno kontrolirani, medtem ko je pri produktih, ki izhajajo iz Ukrajine ali Azije, kontrola manj pomembna, zato bi se tudi Evropska unija morala sestati in narediti premislek glede tega, pri čemer lahko pomaga tudi potencialna nova ministrica.

Pogovarjali smo se tudi z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM). Kot je v svoji izjavi povedala predsednica ZSPM Anja Kastelic, je v tem trenutku vsakršno ocenjevanje predloga za novo kmetijsko ministrico preuranjeno, saj nimajo celovitih informacij o njeni dosedanji vlogi, izkušnjah in stališčih na področju kmetijstva. Dodala je še, da v Zvezi upajo, da je do izbire novega predloga prišlo s tehtnim premislekom in skrbnostjo, ki temeljita na izkušnjah s terena ter jasnem razumevanju potreb (mladih) kmetov.

Po potrditvi v Zvezi slovenske podeželske mladine novo ministrico pozivajo, da aktivno prisluhne in sliši glas mladih kmetov in mladih s podeželja. Kot je še dodala predsednica ZSPM, pričakujejo resno podporo, konkretna dejanja, odprt dialog, predvsem pa izboljšanje komunikacije s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter čim hitrejše srečanje, saj so razmere izjemno kritične.

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Lapsus ali zavajanje volivcev

Glede na to, da ima do sedaj nepoznana poslanka ambicije v kmetijski politiki, je taka napaka, kot jo poskuša opravičiti strankarski PR, pokazatelj karakterja. Namreč, na listi v isti volilni enoti sta bila dva kandidata, Uroš Brežan in Andreja Živic, ki sta pri zapisu svoje izobrazbe uspela pravilno navesti svojo stopnjo izobrazbe in naziv. Prvi je namreč univerzitetni diplomirani ekonomist in druga diplomirana ekonomistka.

Lahko bi rekli, da se išče dlaka v jajcu, ampak politiki so zavezani višjemu standardu morale in etike kot običajni državljani. Pri tem, da je vsakomur, ki je kdaj sodeloval pri prijavi za kandidaturo ali urejanju dokumentacije za volitve jasno, da vsak kandidat izpolni svoj obrazec in da se večkrat povpraša po tem, ali so izpolnjeni podatki resnični. Poleg tega pa se marsikdo, ki je študiral v času prehoda v bolonjski študij, spomni, kako so opozarjali pomembno razliko, da si »po novem« diplomiranci ne bodo mogli reči univerzitetni diplomanti, ampak bodo to stopnjo dosegli šele z bolonjskim magisterijem.

Kakorkoli, lapsus, ki je lahko zavedel volivce, ostaja. Če pa namerno ali ne, pa si sodbo lahko ustvari vsak sam.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00