Judje pri nas: od pozabljenosti do nepoznavanja

Modernistična vila, nekdaj last judovske družine Ebenspanger, na Tomšičevi v Ljubljani. Danes je v njej sedež Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Foto: Wikipedija

V Sloveniji živi dobra stotnija Judov, razpršenih po državi, po uradnih podatkih pa jih večino vendarle najdemo v Ljubljani z okolico. Ob popisu prebivalstva leta 2001 se je 99 slovenskih državljanov izreklo, da pripadajo judovski veri, kar pomeni sto manj kot leta 1991. Kljub majhnemu številu Judov trenutno v Sloveniji delujejo kar tri judovske skupnosti: Judovska skupnost Slovenije (uradno vpisana v register leta 1976), Liberalna judovska skupnost Slovenije (registrirana leta 2022) in Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov (registrirano leta 2022).

Na današnjem slovenskem ozemlju so Judje, kot pričajo arheološke najdbe, živeli v vseh večjih mestih že v antiki, toda z njenim zatonom v petem stoletju je zamrla tudi judovska prisotnost pri nas. V srednjem veku je dokazana prisotnost Judov v Mariboru, za Ljubljano pa imamo na razpolago prve listine, ki pričajo o tem, šele iz prve polovice 14. stoletja. Sklepamo lahko, da so Judje že od 13. stoletja prisotni v mestih Maribor, Trst, Gorica, Ptuj, Celje in Ljubljana.

Izgon judovskih skupnosti z območja Notranje Avstrije (Koroške, Štajerske, Kranjske) ob koncu 15. oz. na začetku 16. stoletja je hkrati pomenil tudi številčni porast Judov v Trstu, Gorici in Gradišču ob Soči ter na ozemlju Beneške republike.

Z novo avstrijsko državno zakonodajo iz leta 1867 so postali tudi Judje popolnoma izenačeni glede vseh pravic in dolžnosti z drugimi prebivalci habsburške monarhije, kar je urejal t. i. judovski zakon. Prav podatki o nekdanjih kranjskih in štajerskih Judih so zelo pomanjkljivi, saj so ves čas živeli pod pristojnostjo judovskih občin, ki so imele sedež izven njihovega ožjega ozemlja (Gradec, Zagreb, Varaždin in Murska Sobota).

V Dravski banovini, na predvojnem jugoslovanskem ozemlju današnje Slovenije, je leta 1939 živelo 820 oseb judovske vere, od tega približno dve tretjini v Prekmurju, vendar smemo domnevati, da je bilo njihovo število precej višje od uradnih številk, morda do 2.000.

O obdobju holokavsta, povojni organiziranosti in komunističnih zaplembah – preberite v nadaljevanju.

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,00 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
14,58 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.