Judje v Kairu danes in nikoli več

Andraž Šest

foto: freepik.com

Ljubezen in življenjsko sopotnico sem spoznal v kavarni Eiš El-Malh v ulici Adli v Kairu. V kavarno vabijo rdeča vrata, kjer lahko s sedežev ob velikih oknih opazujete promet, mimoidoče, prelepe stavbe in sinagogo Šar Hašamajim, sicer eno novejših v velemestu. 

Egipt ima mnogo starejše sinagoge, toda zgoraj omenjena je bila odprta leta 1899 ter je v glavnem namenjena novemu valu judovske populacije, ki je bežala predvsem zaradi pogromov v Vzhodni Evropi, Turčiji, Maroku, Iraku, Libiji in drugod. Egipt oziroma egiptovske elite, ki so gravitirale v mesta, kot so Kairo, Aleksandrija in Port Said, so jude sprejele relativno odprto, zato so tudi novi begunci lahko uspevali tako na poslovnem kot umetnostnem področju.  

Zakaj relativno odprto? Ker je velik del populacije preveval močan antisemitizem, predvsem podprt od islamistov, na novo združenih pod Muslimansko bratovščino. Za njimi niso zaostajali nacionalisti, sprva pod okriljem stranke Hizb Misr al Fata, kasneje Egiptovske islamsko-delavske stranke, ki je v glavnem nasprotovala vsemu, kapitalizmu, kolonializmu, komunizmu, judom, evropskim naseljencem, beduinom, po Kairu pa so radi paradirali v modrih srajcah. 

Judov ni več 

Danes boste v Kairu težko srečali kakšnega juda, saj jih je od skoraj sto tisoč pred letom 1945 ostalo le še nekaj deset in še ti so v starosti, ki ne zagotavlja večanja populacije, priseljevanje pa je zelo malo verjetno. To pomeni, da bo judovska populacija v Egiptu popolnoma izginila, čeprav je tam prisotna že 2700 let, kar dokazujejo elefantinski papirusi o prebivalstvu, med drugim tudi o praznovanju judovske velike noči oziroma pashe. Egiptovski judje trdijo, da se je karaitsko judovstvo, ki nasprotuje oralni Tori, začelo v Egiptu, to naj bi dokazoval dokument prvega islamskega guvernerja Fustata (Kaira) al-Sahmija, ki rabinom prepoveduje vmešavanje v navade karaitskih judov. Dokument je bil podpisan okoli leta 20 po hidžri, torej leta 641 našega štetja.  

Zato bo vsekakor zanimiv ogled sinagoge Ben Ezra v starem Kairu, ki sega v predislamski čas, kar dokazuje 25.000 listin in dokumentov s skupnim imenom Genizah, ki so jih odkrili v sinagogi. Locirana je zraven metro postaje Mar Girgis, kjer si lahko ogledate še rimski stolp, visečo koptsko cerkev, ogromno grško katedralo, samostan ter grško in latinsko pokopališče, na katerem so pokopane mnoge Slovenke. Tu je živel in umrl tudi slavni astronom in zdravnik Ben Maimon. 

Judje so iz Kaira praktično izginili, a pustili dovolj velik pečat, da nam le bežen sprehod po kairskem Downtownu pusti izjemen vtis o njihovem življenju v Egiptu.  

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,60 €.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike