Med litijem in Litijsko

Že naslov dovolj dobro pove, kam je usmerjena slovenska "razvojna naravnanost" - v korupcijo in krajo, ne v gospodarski in kulturni razvoj. S tem se ukvarja naš levi režim - kako si bo čim bolj napolnil svoje malhe. Ostalo ga ne zanima.
Pravzaprav lahko rečemo, da so današnji levaki slabši gospodarji kot so bili njihovi predniki komunisti pred 35 leti. Zanimiv bi bil razmislek, zakaj je tako. Po mojem so nekdanji komunisti verjeli, da bodo vladali do sodnega dne, današnji levaki pa niso gotovi, kako bodo preživeli naslednje volitve. Zato počno vse na kratki rok in napolnitev lastnih malh jim je pri tem seveda prva prioriteta.
Na koncu - ali pa na začetku, kakor koli človek gleda - je spet naše nesrečno ljudstvo, ki ne zna presoditi niti tega, kaj je dobro za posameznika, kaj šele, da bi se komu kaj sanjalo o razvojnih dilemah slovenske države in družbe. Dokaz povedanemu so zadnje volitve - pred njimi je Golob obljubljal višje davke, kar avtomatično pomeni nižje plače in pokojnine. Kdo v tujini bi volil takšnega politika??

Kaj je narobe s Slovenijo... se sprašuje avtor. Kadrovanje po pripadnosti in ne po znanju in kvaliteti tega znanja. Obnašamo se, kot, da bi še vedno bili v 30 letni vojni, ko je bilo važno eno samo vprašanje in to je ali si prave vere ali krivoverec. Tako je kadrovala tudi partija in tako kadrujemo še danes. Temu preverjanju pravovernosti se ne izmuzneš. Uveljavljeno je v strankah ( vseh, da ne bo pomote) in kasneje na položajih.
Potem je tu naš izkrivljen volilni sistem, kjer volivci nimajo nikakršnega vpliva na to kdo bo izvoljen in še manj, katere stranke nam bodo vladale. Glas oddaš v bistvu v prazno in kot gembler čakaš kaj se bo izcimilo. O tem kdo bo izvoljen odločajo stranke. V strankah je pa edino merilo za kandidaturo pravovernost. Poglejte SDS. Na vrhu že desetletja ena in isti, tako, da se niti nima smisla včlaniti, ker boš naslednjih 20 let zgolj občinski opazovalec.
Gremo dalje. Egalitarnost. Ali priljubljeno geslo v revolucionarnih časih takoj po vojni " tem vampežem bomo vse pobrali". Še danes so ponosni nasledniki in njihova leva sekta ponosni na to. Saj tako so sami povedali in položili venec.
Slovenci nismo imeli svoje gosposke. Povsem smo bili zadovoljni s tujci, da nam vladajo. Še danes slavimo, tri zvezdice v grbu tujih lokalnih vladarjev. Še danes je tako. Madžari na primer so pokazali nekaj svojega ponosa, tudi Slovaki, a mi ne bomo nikdar. Takoj bomo, kot uslužni hlapci Washingtona tekli izpolniti vsako njihovo željo ali se uklonili bruseljskim bedastočam.
Ta članek in njegovo razmišljanje mi je všeč, veliko bolj, kot tisto Mamičevi slavospevi, ki nimajo realne podlage.