Juncker o prihodnosti EU: potrebujemo obrambno unijo in samo enega kapitana!
Embed from Getty Images
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel danes v Evropskem parlamentu letni govor, v katerem se je v eni uri dotaknil vseh tem, ki jih smatra kot pomembne za EU in njene državljane.
Gre za vsakoletni dogodek - na prvem septembrskem zasedanju v Evropskem parlamentu predsednik Evropske komisije v govoru predstavi svoj pogled na stanje v Evropski uniji, na dosedanje dosežke in naloge, ki EU čakajo v prihodnjem letu in ni namenjen zgolj evropskim poslankam in poslancem, marveč vsem evropskim državljanom.
"Zdaj je pravi čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične Unije do leta 2025," je povedal ter poudaril, da se je v zadnjem času pobrala tako evropska ekonomija, zmanjšala pa se je tudi brezposelnost.
Med načrti komisije je Juncker izpostavil pet predlogov za nadaljnje delo: krepitev trgovinske politike - vključno s sprejemanjem trgovinskim sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo, novo industrijsko strategijo, nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam, povečanje digitalne varnosti, poudaril pa je tudi pomembnost stalnega osredotočenja na migracije, pri čemer je poudaril, da Evropa ne sme pozabiti na solidarnost.
Želi si krepitve evrskega povezovanja ter obrambnega sodelovanja - natančneje za sodelujočo obrambno Unijo, ki bi bila v polnosti vzpostavljena do leta 2025. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra, za vzpostavitev evropskega denarnega sklada ter še za močnejši enotni trg.
Enotnost EU je pomembna predvsem pri trenutni tendenci po delitvi na vzhod in zahod - pri tem je poudaril, da mora EU dihati z obema pljučnima kriloma ter znotraj nje ne smejo obstajati drugorazredni državljani, drugorazredni delavci in drugorazredni potrošniki.
Poleg tega je predlagal združitev funkcije predsednika Evropske komisije ter Evropskega sveta v eno samo funkcijo. "Evropo bi bilo lažje razumeti, če bi ladjo krmaril samo en kapitan. Imeti samo enega predsednika bi bolje odražalo pravo naravo Evropske unije, ki je hkrati skupnost držav in skupnost prebivalcev," je povedal.
"Junckerjev govor je dosegel visoke ocene, vsaj med proevropskimi poslušalci, saj je bil močan ter zazrt v prihodnost, z močnim poudarkom na številnih ključnih prioritetah bloka," ocenjujejo govor pri bruseljskem mediju Politico.
"Kljub temu je velika verjetnost, da se večina njegovih načrtov ne bo premaknila naprej ali pa bodo izvedene v zmanjšani obliki. Kot pri vseh velikih odločitvah EU, je večina Junckerjeve vizije - vključno z njegovim pozivom po soglasju, potrebnem za velike odločitve - odvisna od soglasne podpore evropskih voditeljev," še piše Politico. Dodajajo še, da kar precej izkušenih spremljevalcev evropskih dogodkov meni, da ni zaznati pretirane želje po prenovi delikatnega sistema, ki ga je leta 2009 postavila Lizbonska pogodba.
"Razlika v jeziku je dobrodošla, vendar vsebine še ni," je govor ocenil EU Observer, ki je poudaril da močne besede o tem, da mora v Evropi obveljati vladavina prava potrebno podkrepiti tudi z dejanji, ki evropskim državljanom dajejo pravice, ki jim z zakonom pripadajo.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je imel danes v Evropskem parlamentu letni govor, v katerem se je v eni uri dotaknil vseh tem, ki jih smatra kot pomembne za EU in njene državljane.
Gre za vsakoletni dogodek - na prvem septembrskem zasedanju v Evropskem parlamentu predsednik Evropske komisije v govoru predstavi svoj pogled na stanje v Evropski uniji, na dosedanje dosežke in naloge, ki EU čakajo v prihodnjem letu in ni namenjen zgolj evropskim poslankam in poslancem, marveč vsem evropskim državljanom.
"Zdaj je pravi čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične Unije do leta 2025," je povedal ter poudaril, da se je v zadnjem času pobrala tako evropska ekonomija, zmanjšala pa se je tudi brezposelnost.
Med načrti komisije je Juncker izpostavil pet predlogov za nadaljnje delo: krepitev trgovinske politike - vključno s sprejemanjem trgovinskim sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo, novo industrijsko strategijo, nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam, povečanje digitalne varnosti, poudaril pa je tudi pomembnost stalnega osredotočenja na migracije, pri čemer je poudaril, da Evropa ne sme pozabiti na solidarnost.
Želi si krepitve evrskega povezovanja ter obrambnega sodelovanja - natančneje za sodelujočo obrambno Unijo, ki bi bila v polnosti vzpostavljena do leta 2025. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra, za vzpostavitev evropskega denarnega sklada ter še za močnejši enotni trg.
Enotnost EU je pomembna predvsem pri trenutni tendenci po delitvi na vzhod in zahod - pri tem je poudaril, da mora EU dihati z obema pljučnima kriloma ter znotraj nje ne smejo obstajati drugorazredni državljani, drugorazredni delavci in drugorazredni potrošniki.
Poleg tega je predlagal združitev funkcije predsednika Evropske komisije ter Evropskega sveta v eno samo funkcijo. "Evropo bi bilo lažje razumeti, če bi ladjo krmaril samo en kapitan. Imeti samo enega predsednika bi bolje odražalo pravo naravo Evropske unije, ki je hkrati skupnost držav in skupnost prebivalcev," je povedal.
Močan govor, ki verjetno ne bo prinesel sprememb
"Junckerjev govor je dosegel visoke ocene, vsaj med proevropskimi poslušalci, saj je bil močan ter zazrt v prihodnost, z močnim poudarkom na številnih ključnih prioritetah bloka," ocenjujejo govor pri bruseljskem mediju Politico.
"Kljub temu je velika verjetnost, da se večina njegovih načrtov ne bo premaknila naprej ali pa bodo izvedene v zmanjšani obliki. Kot pri vseh velikih odločitvah EU, je večina Junckerjeve vizije - vključno z njegovim pozivom po soglasju, potrebnem za velike odločitve - odvisna od soglasne podpore evropskih voditeljev," še piše Politico. Dodajajo še, da kar precej izkušenih spremljevalcev evropskih dogodkov meni, da ni zaznati pretirane želje po prenovi delikatnega sistema, ki ga je leta 2009 postavila Lizbonska pogodba.
"Razlika v jeziku je dobrodošla, vendar vsebine še ni," je govor ocenil EU Observer, ki je poudaril da močne besede o tem, da mora v Evropi obveljati vladavina prava potrebno podkrepiti tudi z dejanji, ki evropskim državljanom dajejo pravice, ki jim z zakonom pripadajo.
Zadnje objave
Od črne kuhinje do ličkanja koruze: v Gorišnici dediščino ohranjajo z delom
18. 9. 2026 ob 18:56
Intervencijski zakon o dolgotrajni oskrbi soglasno potrjen
18. 9. 2026 ob 17:25
Matoz je za policiste napovedal ločen plačni steber
18. 9. 2026 ob 17:20
»Gospa von der Leyen, odslej sedite na klopi obtoženih!«
18. 9. 2026 ob 17:15
Golob bi razbremenil srednji razred, učinka za minimalno plačo ni razkril
18. 9. 2026 ob 16:55
Masa plač v javnem sektorju se približuje 10 milijardam
18. 9. 2026 ob 16:03
Nova zdravila lahko upočasnijo Alzheimerjevo bolezen, a le v zgodnji fazi
18. 9. 2026 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Kmetijska politika v 100 dneh: kmetu vrniti zasluženo veljavo
18. 9. 2026 ob 9:00
Tudi na policiste streljajo, mar ne?
18. 9. 2026 ob 6:00
Vzpon islamske države (10. del): Domino učinek arabskih revolucij
17. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
SEP
20
ZgodoVikend festival v Parku vojaške zgodovine v Pivki
09:00 - 18:00
SEP
27
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.