Jurij Vega: kmečki sin, ki je uspel v širnem svetu

Morda je največje veselje, ki ga lahko doživiš, to, da vidiš človeka, ki se rodi v ubožnih okoliščinah, nato pa s svojim trudom, talentom in prizadevanjem uspe v širnem svetu. Prav to je uspelo leta 1754 v Zagorici pri Dolskem rojenemu Juriju Vegi.

Rojen v revni kmečki družini kot Jurij Veha je že v mladih letih pokazal talent. Osnovno izobrazbo je dobil kar pri domačem župniku v Moravčah, leta 1767 pa mu je uspelo priti v Ljubljani na nižjo jezuitsko gimnazijo. Izkazal se je v tehničnih predmetih in od tu naprej je šlo lažje. Leta 1774 ga že najdemo na liceju, kjer je študiral filozofijo, matematiko in fiziko; leta 1775 je študij dokončal z odličnim uspehom.

Inženir, matematik, vojak

Njegova prva zaposlitev ga je kot inženirja vodila k regulacijskim delom na Savi in Ljubljanici, leta 1780 pa se je pridružil vojski. V državi, ki je bila nenehno v sporih s Turki, mu dela ni zmanjkalo. Napredoval je v poročnika in spotoma napisal vrsto tehničnih priročnikov.

Leta 1786 je prevzel profesuro na posebnem novoustanovljenem bombardirskem oddelku najboljših topničarjev avstrijskega poljskega topništva in se naslednjega leta oženil s plemkinjo Jožefo Swoboda ter spotoma dobil danes znani priimek Vega in plemiški naziv. Precejšen del tega desetletja je preživel na turških bojiščih pod poveljstvom feldmaršala Gedeona Laudona. Služba ga je vodila križem kražem po avstrijskem imperiju. Na Moravsko kot vojaka, na Dunaj kot profesorja matematika in nato v letih 1793–1797 še v vojne zoper francoske revolucionarje.

Leta 1794 je v Leipzigu izšlo njegovo najpomembnejše strokovno delo, in sicer logaritmovniki Zakladnica vseh logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus). Sedaj so njegovo delo poznali že po vsej Evropi. Istega leta je postal dopisni član Velikobritanske kraljeve znanstvene družbe v Goettingenu, leta 1797 akademije v Mainzu in nato še Kraljeve družbe v Pragi in akademije v Berlinu. V vojski je dosegel čin podpolkovnika in nekdanji kmečki sin je postal baron.

Služba ga je vodila križem kražem po avstrijskem imperiju. Na Moravsko kot vojaka, na Dunaj kot profesorja matematika in nato v letih 1793–1797 še v vojne zoper francoske revolucionarje.

Krater na luni

Zadnja leta je naš uspešni matematik preživel na Dunaju in tam leta 1802 umrl v nekoliko nenavadnih okoliščinah. Za njim ostaja delo prvovrstnega znanstvenika 18. stoletja. Njegovo delo je priznano še danes. Ime Jurija Vege nosi krater na Luni, svoje mesto pa je našel tudi na danes že nekoliko pozabljenem bankovcu za 50 tolarjev.

(D203: 47)