Kadunc: vodstvo RTV je sedem mesecev trmarilo

O finančnem položaju RTV Slovenija se je v zadnjih dneh razvnel pravi medijski vihar. Povod je bil članek v Dnevniku, dodatno pa ga je zaostril zapis nekdanjega generalnega direktorja RTV Igorja Kadunca na Facebooku. Prav Kadunčeve navedbe odpirajo vprašanje, ali je bila sedanja likvidnostna stiska res neizogibna ali pa je del težav posledica večmesečnega zavlačevanja pri urejanju financiranja.

Članek Dnevnika je v sredo razkril, da je državna zakladnica RTV Slovenija namesto pričakovanih 12 milijonov evrov odobrila le 9,5 milijona evrov posojila. Zaradi 2,5-milijonske vrzeli je morala uprava poiskati dodatne vire financiranja, pri čemer se je obrnila tudi na komercialne banke. Dnevnik je ob tem poročal, da so bile julijske plače in honorarji sicer zagotovljeni, vendar likvidnostna težava s tem ni bila odpravljena.

Tu pa se začne zgodba, ki jo je s svojim zapisom na Facebooku odprl Kadunc.

»Ogrožena tekoča likvidnost RTV?«

Kadunc se je odzval na odmevni zapis Dnevnika in vprašal, ali je današnji »vihar« okoli RTV povzročil članek ali pa je razmere hote ali nehote izzvala uprava zavoda.

Njegov zapis je precej bolj kritičen od običajnih javnih pojasnil RTV. Kadunc namreč trdi, da je uprava računala na podaljšanje 12-milijonskega limita pri državni zakladnici, vendar je na koncu dobila 9,5 milijona evrov. Po njegovih navedbah je bilo zmanjšanje utemeljeno z dvomi o prihodnjih virih, iz katerih bi RTV lahko vrnila posojilo.

Dnevnik je medtem poročal, da je Direktorat za zakladništvo odločitev povezal s prihajajočim rebalansom državnega proračuna za leto 2026 in posledično negotovimi viri vračila posojila. Ta navedba je za Kadunca ključna.

Če so namreč državni organi doslej računali na določena proračunska sredstva, se postavlja vprašanje, ali je problem zgolj v časovnem zamiku nakazil ali pa obstaja nevarnost, da bo z rebalansom del predvidenega denarja celo zmanjšan.

Problem se je vlekel mesece

Najostrejši del Kadunčevega zapisa se nanaša na odnose med RTV Slovenija, Ministrstvom za kulturo in Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Po njegovih navedbah je Ministrstvo za finance že 22. januarja letos jasno pojasnilo, da je pristojno za vprašanja glede porabe proračunskih sredstev in oblikovanja strokovnih stališč z vidika javnofinančne ureditve.

Kadunc trdi, da je bilo že takrat jasno, da je treba za izplačila urediti ustrezne pogoje – najprej z ustreznim pravnim aktom, nato pa tudi s pogodbo oziroma zahtevkom, vezanim na določene pogoje.

Toda po njegovih besedah naj bi vodstvo RTV več mesecev vztrajalo pri stališču, da dvostranski akti niso potrebni. »Sedem mesecev je vodstvo RTV trmarilo in trmarilo, da dvostranski akti niso potrebni,« je zapisal Kadunc.

Po njegovem naj bi se položaj spremenil šele zdaj, ko je predsednica uprave Natalija Gorščak vendarle pristala na podpis pogodb z Ministrstvom za kulturo in Uradom.

Kaj bi bilo, če bi se dogovor sklenil februarja? Kadunčeva ocena je, da bi RTV Slovenija, če bi se vprašanje pogodb uredilo že februarja, do danes imela približno 7,7 milijona evrov dodatnih prilivov.

V tem primeru pa bi bil 9,5-milijonski limit pri državni zakladnici po njegovem mnenju povsem zadosten za zagotavljanje tekoče likvidnosti.

Tudi Dnevnik potrjuje, da RTV letos še ni prejela 7,76 milijona evrov sredstev, ki jih je do konca junija evidentirala kot terjatev do države. RTV je ta denar vključila med prihodke, vendar ga na račun še ni prejela.

To je pomembna razlika; na papirju ima lahko zavod prihodke in celo presežek, na bančnem računu pa lahko zaradi zamika prilivov nima dovolj denarja za tekoče obveznosti.

Zadolževanje vse večje

Ob junijskem izplačilu plač za maj naj bi bila RTV po Kadunčevih besedah zadolžena za 5,6 milijona evrov, ob julijskem izplačilu pa že za 9,5 milijona evrov. Konec julija naj bi se dolg zmanjšal na približno 7,5 milijona evrov.

Dnevnik podobno opisuje razvoj zadolževanja. RTV je junija pri zakladnici najela 8,1 milijona evrov, nato vrnila 2,5 milijona, tako da je konec junija ostalo 5,6 milijona evrov dolga.

Tokrat pa zakladnica ni odobrila celotnega načrtovanega limita, zato je morala RTV začeti iskati denar pri komercialnih bankah. To pomeni tudi višje stroške financiranja.

Kdo bo prevzel odgovornost?

Kadunčev zapis je še posebej oster pri vprašanju odgovornosti uprave. Sprašuje se, ali je pravično za nastalo situacijo kriviti vse člane uprave, saj javnosti ni znano, ali je kdo znotraj vodstva takšnemu ravnanju nasprotoval. Ob tem poudarja, da je sam problem spremljal več let, pridobil in proučil več kot 50 dokumentov ter na nevarnost takšnega razvoja dogodkov opozarjal že prej.

Zato postavlja zelo konkretno vprašanje: ali bodo člani uprave prevzeli odgovornost za morebitno škodo, ki je nastala zaradi zamud, dodatnega zadolževanja, obresti in drugih stroškov? To vprašanje je pomembno tudi zato, ker sedanja težava ni nastala v enem dnevu.

Tudi država ni brez odgovornosti

Kadunc sicer ne trdi, da je za vse odgovorna izključno sedanja uprava RTV. V zapisu opozarja, da tudi prejšnja in sedanja oblast nista naredili vsega, da bi se zaplet preprečil. Posebej izpostavlja Ministrstvo za kulturo in sredstva v višini 4,3 milijona evrov, pri katerih naj bi po njegovih navedbah še vedno manjkalo približno milijon evrov.

Tudi Dnevnik poroča, da Ministrstvo za kulturo zavrača navedbe, da bi bilo financiranje glasbene produkcije odpovedano. Na ministrstvu poudarjajo, da bo financiranje izvedeno po podpisu pogodbe, ki jo še usklajujejo z RTV.

Tako se krog ponovno sklene pri istem vprašanju: zakaj pogodbe niso bile urejene prej? Po besedah ministrice dr. Ignacije Fridl Jarc s strani Gorščakove ni bilo odziva.

Zakaj RTV in Ministrstvo za kulturo še nista sklenila pogodbe za izplačilo zakonsko zagotovljenih sredstev? Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. pic.twitter.com/9TBnHZh5PC

— Odmevi (@TVOdmevi) August 12, 2026

Gorščakova govori o sanaciji

Morda najbolj pomenljiv del Kadunčevega zapisa pa se nanaša na izjavo Natalije Gorščak, da se bo treba z vlado dogovoriti, kako sanirati javni zavod. Kadunc se ob tem sprašuje, ali ima RTV končno pripravljen sanacijsko-strateški program. Pravi, da na potrebo po takšnem programu opozarja že več kot tri leta.

Če je RTV danes res v položaju, ko potrebuje sanacijo, potem je treba javnosti pokazati konkreten načrt. Ne le zahtevati dodatnega denarja, temveč odgovoriti, kako bo zavod dolgoročno zmanjšal stroške, uredil financiranje in preprečil ponavljanje podobnih likvidnostnih kriz.

Kako naprej

Kadunc ob koncu zapisa opozarja tudi na možnost, da bi RTV poskušala vlado prepričati v do desetodstotno zvišanje RTV-prispevka. Toda če se od državljanov zahteva dodatno plačevanje, mora biti pred tem jasno, zakaj je do finančne luknje prišlo, koliko sredstev RTV dejansko manjka, katere stroške je mogoče zmanjšati in kakšen je dolgoročni načrt sanacije.

Višji prispevek ne more biti nadomestilo za neurejene odnose med javnim zavodom in državo. 

Pri celotni zadevi ne gre torej zgolj za vprašanje, ali bo RTV v petek izplačala plače – te so po zagotovilih uprave zagotovljene. Gre za vprašanje, kako bo javni zavod posloval v prihodnjih mesecih, kdo bo pokril 2,5-milijonsko vrzel, kdo bo plačal višje obresti zaradi komercialnega financiranja in predvsem, kdo bo prevzel odgovornost za odločitve, ki so do takšnega položaja pripeljale.