Kaj je DeSUS zmotilo pri predlogu medijske zakonodaje in v čem se motijo sami

Uredništvo
Nekoliko v senci včerajšnjega družinskega spora v DeSUSu je bila odločitev te koalicijske stranke, da ne podprejo predloga Ministrstva za kulturo glede sprememb medijske zakonodaje. 

Argumente za takšno odločitev je na strani in pol spisala njihova "delovna skupina", ki je preučila predlagane spremembe. 

Spodaj navajamo izseke njihovih ugotovitev in jih sproti komentiramo.

DeSUS: "Predlagane spremembe medijske zakonodaje so po presoji strokovne delovne skupine škodljive za javni servis RTV Slovenija, saj posegajo v finančno in programsko neodvisnost zavoda."

Komentar Domovine: Vsaka racionalizacija poslovanja še ni škodljiva in ne vodi v odvisnost
Predlog zakona o medijih predvideva, da se 8 % prihodkov, ki jih RTV Slovenija pridobiva od obvezne RTV naročnine (kar ni edini prihodek zavoda!), prerazporedi v financiranje STA ter preko javnega razpisa drugim medijem (razpis za financiranje medijev obstaja že sedaj, denar pa se zagotavlja iz proračuna, prav tako tudi za STA). Obenem zakonodaja daje RTV dodaten manevrski prostor za pridobivanje oglaševalskih prihodkov.

Bolj kot vprašanje ali bi zmanjšanje prihodkov v teh okvirih nacionalko pahnilo v "finančno in programsko odvisnost" (od koga?), je na mestu vprašanje, ali v organizaciji z 2.200 redno zaposlenimi res ni nobenih rezerv, možnosti prestrukturiranja in racionalizacije delovanja. Ter na trgu novih oglaševalskih priložnosti. Za sposoben management glede tega ni dilem. Za trenutnega to pomeni "konec javnega servisa".

DeSUS: "Vprašljiv je tudi 39. člen Zakona o medijih, ki poenostavljeno govori o povišanju t.i. RTV naročnine za potrebe novega sklada. V DeSUS-u ne bodo pristali na nobeno povišanje naročnin, še posebej za upokojence."

Komentar Domovine: 39. člen Zakona o medijih ne govori o tem. Navedba je "fake news,"  laž, manipulacija
39. člen govori o ustanovitvi sklada, namenjenega financiranju produkcije izvirnih programskih vsebin v slovenskem jeziku, kot so televizijski filmi, nadaljevanke in nanizanke, dokumantarci, informativni, kulturno-umetniški in zabavni program. Do sredstev so upravičeni mediji s statusom nepridobitnih posebnega pomena, ne pa tudi RTV Slovenija in TV programi, namenjeni zgolj oglaševanju ali TV prodaji. 

Sklad se polni iz sredstev, ki jih prispevajo vsi slovenski TV operaterji in sicer mesečno 3,5 € na vsakega naročnika njegovih storitev. V tem v DeSUSu vidijo "povišanje RTV naročnine", češ da bodo operaterji strošek prenesli na svoje naročnike. Ta možnost sicer obstaja, a vsekakor ni samoumevna, sploh na konkurenčnem trgu, na katerem se operaterji dnevno borijo za naročnike. Nikakor pa tega ne moremo imenovati za "RTV naročnino", tudi ne z izgovorom o "poenostavitvi". 

Bolj sporna bi lahko bila določba, da "o razdelitvi sredstev odloča minister za kulturo na predlog strokovne komisije," ampak ob to se v DeSUS-u ne obregnejo.

DeSUS: "Prav tako ne bodo podprli sprememb pravic gledalcev, ki bi pomenile njihovo osiromašenje v osnovnih paketih kabelskih operaterjev za najbolj gledane komercialne programe." 

Komentar Domovine: Je obvezen POP TV pravica?!? Predlagane spremembe, na katere se navedba nanaša, so v korist pravic gledalcev in ne v njihovo škodo.
DeSUS-ova navedba se nanaša na člen, da se z globo od 10 to 50 tisoč kaznuje pravna oseba, če izdajatelj pogojuje prenašanje svojega radijskega ali televizijskega programa pri operaterju s tem, da mora operater njegov program vključiti v vse ali točno določene ponudbe ali programske sheme operaterja.

Gre za problem, ki je nastal januarja 2017, ko je Pro Plus izklopil prizemno oddajanje in s tem onemogočil gledanje POP TV in A Kanala brezplačno - s strešno anteno.. Hkrati je Pro Plus kabelskim in IP-operaterjem začel tudi za ta dva programa zaračunavati, ti pa so to zaračunali naprej svojim uporabnikom. V tem so nekateri uporabniki prepoznali "obvezno naročnino na POP TV in A Kanal", saj niso imeli možnosti izbrati osnovnega paketa brez teh dveh programov (in brez teh stroškov). Pro plus (in kasneje Telekom) sta namreč izsilila, da njuni programi, kljub plačljivosti, ostanejo v vseh shemah operaterjev. 

To pogojevanje želi zakon odpraviti, kar bi dalo naročnikom možnost, da si izberejo programsko shemo brez programov, kot so POP TV, A Kanal in Planet TV, ter si s tem znižajo stroške računa. DeSUS pa v tej potezi vidi "osiromašenje osnovnih paketov" na škodo pravic gledalcev.  

DeSUS: "V predlaganih spremembah se na nek način ukinja tudi radijska mreža Radio 1, kot skupek 18 lokalnih radijskih programov in se uvaja nova mreža programov s statusom posebnega pomena. S tem se tudi oži prostor za delovanje bogate produkcije regionalnih programov znotraj RTV Slovenije, v Kopru in Mariboru, saj zaradi svojih vsestranskih vsebin ne bodo zmogli dolgo konkurirati komercialnim postajam."

Komentar Domovine: Spremembe zakonodaje pomagajo lokalnim radijskim postajam posebnega pomena
DeSUS navaja primer ogroženosti Radia 1, a v minulih letih je ravno ta komercialna radijska postaja z aktivnim širjenjem preko povezovanja lokalnih radijev marsikje posredno ogrozila obstoj tradicionalnih (nekomercialnih) lokalnih in regionalnih radijskih postaj posebnega pomena, ki se niso mogla ustrezno povezovati in tako predvsem na trženjskem področju parirati tekmecem na radijskem trgu. Nova zakonodaja bi jim to omogočila, pri 52. členu, ki v praksi ukinja komercialne mreže in posledično edino komercialno mrežo Radio 1, pa bo najbrž prišlo do sprememb, saj nikomur ni cilj ukinjanje posameznih programov ampak je cilj zakon, da vsem medijem omogoči enake možnosti. Tudi regionalnim programom znotraj RTV Slovenija, ki se že zdaj srečujejo s konkurenco na trgu. 

DeSUS: "Vlada mora takoj pomagati medijem, še posebej lokalnim in regionalnim, ki se jim je letos zadržalo financiranje, sicer bomo priča propadu večih medijev in centralizaciji medijske krajine. Proračunska postavka za sofinanciranje medijev mora ostati nespremenjena, medijem pa se mora zagotoviti že obljubljena in s pogodbo opredeljena sredstva in to takoj. Država je namreč prva, ki se mora držati že podpisanih pogodb.

Komentar Domovine: To nima nobene zveze z novim predlogom medijske zakonodaje
Ta del teksta v dokumentu z naslovom "Stranka DeSUS ne podpira predlaganih sprememb medijske zakonodaje", se v ničemer ne nanaša na predlagane spremembe, temveč obravnava obstoječo situacijo. 

Ministrstvo za kulturo je junija izplačalo le 30 % pogodbenih sredstev za državno financiranje 68 medijskih projektov, izbranih za pridobitev sredstev iz Razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev še v času Šarčeve vlade. Razpis se je sčasoma izrodil v vsakoletno denarno finančno pomoč glavnim levo usmerjenim medijem v državi, smo aprila pisali v posebnem članku. Bojan Požar obenem opozarja, naj bi kar polovico od dveh milijonov evrov za svoje medije pobral “medijski tajkun” Martin Odlazek. 

33 lokalnih in regionalnih medijskih projektov s statusom posebnega pomena je tu "kolateralna škoda" spopada med Janšo in levimi mediji in v tem je DeSUSovo opozorilo točno, ampak seveda izven konteksta sprejemanja nove medijske zakonodaje. 

DeSUS: "V stranki smo prepričani, da mora imeti vsaka zdrava in demokratična družba neodvisno novinarstvo. Neodvisno novinarstvo v tem, da so mediji pluralni, politično uravnoteženi in nepristranski, in kot taki pridobivajo zaupanje državljanov ter jim posredujejo resnične in preverjene informacije."

Komentar Domovine: Absolutno! A rešitve, ki jih blokirate, so korak k temu
Preambuli dokumenta DeSUSove delovne skupine lahko le prikimamo. Seveda, Slovenija krvavo potrebuje "pluralne, politično uravnotežene in nepristranske medije, ki pridobivajo zaupanje državljanov," na čelu z RTV Slovenija. 

A dejstvo je, da aktualna situacija v slovenski medijski krajini ni taka, dvojna merila katere navsezadnje na svoji koži ta čas najmočneje občutijo ravno v DeSUSu, najmočneje njihova predsednica Aleksandra Pivec. Predlog nove medijske zakonodaje je sicer v marsičem pomanjkljiv in potreben korekcij in dopolnil, pa vendarle korak v pravo smer.

A zdi se, da DeSUSu v resnici ne gre toliko zato, kot so v uvodu svojega dokumenta vehementno zapisali. Vidi se, da je dokument napisan lobistično, torej pod vplivom močnih interesnih skupin, ki krojijo slovensko medijsko krajino. 

Prej kot v boj za neodvisno novinarstvo se torej stranka podaja v barantanje za prizanesljivejšo medijsko obravnavo. Na pasti tega v spodnjih tvitih opozarja tudi aktualni predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič.

DeSUS ima še enkrat več v koaliciji moč, da je jeziček na tehtnici ob sprejemanju zakonodaje in brez njenih glasov bo tudi medijska težko preživela parlamentarno glasovanje. In s to svojo pozicijo še enkrat več uspešno trguje. Še enkrat več mimo, ali celo v nasprotju z interesi svoje upokojenske baze.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zakon o medijih kot orodje politične kontrole
  • 11. 09. 2025
Poslanci so sprejeli nov zakon o medijih, v opoziciji kritični
  • 03. 09. 2025
Laž kot politična strategija
  • 21. 08. 2025