Kaj je januarja dejansko poganjalo slovensko inflacijo

Januarski podatki o inflaciji kažejo, da se je rast cen v Sloveniji znova okrepila in ostala nad povprečjem evrskega območja. Januarja je letna inflacija v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS, merjena z vseevropsko usklajenim kazalnikom rasti cen življenjskih potrebščin, dosegla 2,4 odstotka. V evrskem območju je bila rast cen precej nižja in je dosegla 1,7 odstotka.

Razlika ni zanemarljiva in odpira vprašanje, katere skupine dobrin in storitev so v Sloveniji najbolj prispevale k višjim življenjskim stroškom.

Storitve ostajajo glavni motor podražitev

Največji pritisk na rast cen še naprej prihaja s strani storitev. Te so bile januarja v povprečju kar 5,4 odstotka dražje kot pred letom dni. Rast cen blaga je bila bistveno zmernejša in je znašala 1,6 odstotka.

Najbolj so se podražili izdelki vsakodnevne porabe, in sicer za 2,1 odstotka, sledi poltrajno blago z 1,7-odstotno rastjo. Pri slednjem so se cene celo nekoliko znižale – v povprečju za 0,4 odstotka.

Nacionalni indeks kaže nekoliko višjo inflacijo

Če inflacijo pogledamo skozi nacionalni indeks cen življenjskih potrebščin, ki temelji na slovenski potrošniški košarici, je bila rast cen januarja še nekoliko višja, 2,6-odstotna.

Tudi po tej metodologiji so storitve beležile občutno rast, a nekoliko nižjo kot pri vseevropsko usklajenem indeksu – v povprečju za 3,5 odstotka. Cene blaga so se zvišale za 2,1 odstotka. Najbolj so se podražili izdelki vsakodnevne rabe (2,8 odstotka), sledi poltrajno blago (2 odstotka), medtem ko so cene trajnega blaga ostale skoraj nespremenjene.

Hrana in energenti največji prispevek k inflaciji

K skupni letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Te so se v enem letu podražile za 4,2 odstotka in skupno inflacijo zvišale za 0,8 odstotne točke.

Sledijo podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so cene zrasle za 4,6 odstotka in inflaciji dodale še 0,6 odstotne točke. Opazen vpliv so imele tudi višje cene alkoholnih pijač in tobaka (5,5 odstotka) ter storitev v zdravstvu, kjer so se cene zvišale za kar 6,3 odstotka.

Edina skupina, ki je delovala v nasprotni smeri, je bil prevoz. Tam so se cene znižale za 2 odstotka in skupno inflacijo ublažile za 0,3 odstotne točke.

Januar prinesel tudi mesečno deflacijo

Cene so se v primerjavi z decembrom znižale. Na mesečni ravni je bila zabeležena polodstotna deflacija, k čemur so največ prispevale sezonske razprodaje.

Oblačila so se januarja pocenila za 8,9 odstotka, obutev pa za 6,1 odstotka. Skupaj so te znižane cene k mesečnemu padcu inflacije prispevale približno polovico učinka. Dodatno so deflacijo okrepile še nižje cene proizvodov in storitev za delovanje osebnih prevoznih sredstev, počitniških paketov ter strežbe jedi in pijač.

Po drugi strani so del mesečnega padca cen ublažile podražitve rekreacijskih storitev, tobačnih izdelkov in nekaterih drugih januarskih podražitev.

Spremembe v izračunu inflacije od leta 2026

Statistični urad je ob objavi podatkov opozoril še na pomembne metodološke spremembe. Z letom 2026 so bile posodobljene uteži pri izračunu indeksov cen življenjskih potrebščin, harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICŽP) ter indeksa s konstantnimi davčnimi stopnjami.

Uteži za nacionalni indeks temeljijo na povprečju izdatkov gospodinjstev iz raziskovanja porabe v gospodinjstvih za leto 2022, preračunanih na raven cen iz decembra 2025. Uteži za harmonizirani indeks pa izhajajo iz podatkov nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za leto 2024 ob upoštevanju povprečne spremembe cen med decembrom 2025 in povprečjem leta 2025.