Ekonomisti opozarjajo: slovenske javne finance so ob morebitnih novih krizah ranljive

Dogajanje na Bližnjem vzhodu v zadnjih dneh odpira širša vprašanja o gospodarskih posledicah morebitne zaostritve konflikta. Čeprav je velik del javne pozornosti usmerjen v aktualne politične dogodke, ekonomisti opozarjajo, da bi lahko razvoj razmer v Iranu vplival tudi na svetovno gospodarstvo in s tem posredno na evropske ter slovenske gospodarske razmere.

Po njihovih ocenah je za Slovenijo ključno vprašanje predvsem stanje javnih financ. Opozarjajo, da ima država trenutno zelo omejen fiskalni prostor za odzivanje na morebitne zunanje šoke. Če bi prišlo do večjih pretresov na energetskih trgih ali do upočasnitve gospodarske rasti, bi to lahko hitro razkrilo ranljivost proračuna.

Trenutni podatki kažejo, da slovenski proračun že zdaj deluje pod precejšnjim pritiskom. Po razpoložljivih informacijah znaša tekoči proračunski primanjkljaj približno 400 milijonov evrov, do konca leta pa vlada predvideva skupni primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov.

Takšna raven primanjkljaja je po mnenju ekonomistov posebej problematična, ker nastaja v razmerah skoraj polne zaposlenosti in razmeroma stabilnih gospodarskih razmer. Če bi se gospodarski pogoji poslabšali, bi imela država precej manj možnosti za ukrepanje.

Trenutni podatki kažejo, da slovenski proračun že zdaj deluje pod precejšnjim pritiskom. 

Negotov razvoj konflikta

Razmere v Iranu so nepredvidljive. Nekateri analitiki sicer ocenjujejo, da bi lahko vojaško posredovanje ZDA in Izraela trajalo le omejeno obdobje in se zaključilo razmeroma hitro. Kljub temu pa obstaja precej dvomov glede takšnega scenarija.

Izkušnje iz drugih konfliktov kažejo, da začetne ocene o kratkotrajnosti vojaških operacij pogosto niso realne. Podoben primer je bila tudi ruska invazija na Ukrajino, ki je bila sprva predstavljena kot kratka operacija, vendar se je kmalu razvila v dolgotrajen konflikt.

Ameriške oblasti napovedujejo, da bi se napadi na Iran lahko nadaljevali še nekaj tednov, dokler ne bi bistveno oslabili režima v Teheranu in njegovih vojaških zmogljivosti v regiji. Kljub temu pa širši načrt za obdobje po koncu vojaških operacij za zdaj ni jasno predstavljen. Prav tako trenutno ni predvidena napotitev kopenskih sil.

Možni vplivi na globalno gospodarstvo

Za širše gospodarske posledice ni nujno potrebna velika eskalacija konflikta. Že omejeni napadi v regiji bi lahko povzročili motnje v mednarodnem prometu.

Posebej občutljiva so območja okoli Dubaja in Katarja, ki sodijo med najpomembnejša letalska vozlišča na svetu. Ta vozlišča predstavljajo ključne povezave med Evropo, južno Azijo in Oceanijo. Če bi bile letalske poti v regiji motene, bi to pomenilo daljše transportne poti in višje stroške letalskih prevozov, kar bi vplivalo na turizem in širše gospodarske dejavnosti.

Napetosti so se že odrazile tudi na energetskih trgih. Cene nafte so v zadnjih dneh reagirale na zaostrovanje konflikta, saj ima stabilnost regije pomembno vlogo pri globalni oskrbi z energenti. V primeru umiritve razmer bi se cene lahko ponovno znižale, vendar takšen razvoj dogodkov trenutno ni zagotovljen.

Inflacija in gospodarske razmere v Sloveniji

Ob teh globalnih negotovostih je treba upoštevati tudi trenutne gospodarske razmere v Sloveniji. Gospodarska rast je bila v letu 2025 ocenjena na približno 1,1 odstotka.

Inflacija se je v zadnjem obdobju ponovno nekoliko povečala. Po podatkih Statističnega urada je februarja letna inflacija dosegla 2,9 odstotka, januarja je znašala 2,6 odstotka, februarja leto prej pa 1,6 odstotka.

Podražitve so zajele več različnih skupin dobrin in storitev. Storitve so se v enem letu podražile za 3,2 odstotka, blago pa za 2,8 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4 odstotke, medtem ko so se cene poltrajnega blaga zvišale za 0,8 odstotka.

Največji vpliv na rast cen so imele podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so se cene zvišale za 10,7 odstotka. K inflaciji so pomembno prispevale tudi višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter podražitve v zdravstvu ter pri alkoholnih pijačah in tobaku.

Dolgoročne obveznosti javnih financ

Ekonomisti ob tem opozarjajo tudi na sprejemanje novih trajnih proračunskih obveznosti. V prihodnjih letih bodo na javne finance vplivali različni ukrepi, ki povečujejo javno porabo.

Med njimi izpostavljajo spremembe v plačnem sistemu javnega sektorja, ki prinašajo višje izdatke za plače. Poleg tega so v proračunske načrte vključeni še obvezna božičnica in višja minimalna plača.

Opozorila se nanašajo tudi na širjenje zaposlenosti v državnih institucijah ter na nekatere javne investicije, pri katerih se pojavljajo vprašanja o gospodarski učinkovitosti.

Izzivi za prihodnjo vlado

Po ocenah ekonomistov bo stabilizacija javnih financ ena ključnih nalog prihodnje vlade. Če želi država dolgoročno ohraniti finančno stabilnost, bodo po njihovem mnenju potrebni tudi nekateri manj priljubljeni ukrepi.

Pri tem analitiki poudarjajo, da bo prihodnje obdobje pomembno tudi z vidika zaupanja javnosti v upravljanje državnih financ ter kredibilnosti gospodarske politike. Trenutno pa je to zaupanje, kot kažejo številne razprave v javnosti, precej omejeno.

Analitiki poudarjajo, da bo prihodnje obdobje pomembno tudi z vidika zaupanja javnosti v upravljanje državnih financ ter kredibilnosti gospodarske politike.