Kaj naši državi pomeni Prekmurje

Včerajšnji praznični dan se je v Beltincih zaključil z državno proslavo ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Proslavo bi lahko razdelili na dva dela. Najprej je do besede prišel predsednik vlade republike Slovenije, Marjan Šarec, ki je v svojem govoru med drugim izpostavil pomen narodnih buditeljev za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter skrb države za razvoj pokrajine.

V drugem delu pa so do besede prišli Prekmurci. Prav vsi nastopajoči na kulturnem delu programa so namreč s to pokrajino neločljivo povezani. Program je potekal v znamenju spraševanja, kdo smo, od kod smo in kam gremo. V komentarju pa o tem, kakšno vizijo o tej pokrajini imamo?

Pred stoletjem je bilo prekmurskim narodnim buditeljem popolnoma jasno kam sodijo. V viharni zgodovini 20. stoletja se je prikazala možnost, da se meje začrta na novo. Tega so se takratni narodni buditelji še kako dobro zavedali in tudi zato s spremembo mejne črte uspeli.

V svojem govoru se jim ni mogel izogniti niti predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril dejanja Matije Slaviča, Franca Kovačiča, Jožefa Klekla starejšega, Franca Ivanocyija,  Ivana Baše, Jožefa Godina ter njihovih kolegov in jih po teži njihovih dejanj postavil ob bok Rudolfu Maistru, Franju Malgaju ter njunim soborcem. Brez njih bi bilo marsikaj drugače.

Burna zgodovina in boj z vsakdanjimi problemi

Po Šarčevih besedah združitev nikakor ni pomenila konca težav Prekmurcev, teh se je nanje zgrnilo veliko. Še posebej oster je bil po njegovih besedah konflikt z Informbirojem, ki je neprodušno zaprl mejo, tako da se ljudje niso mogli niti posloviti od svojih najdražjih, ki so ostali na madžarski strani. Temna noč se je spustila na oba naroda. A nobena noč ni večna. Sedaj imamo možnost ustvarjati zgodovino po lastnih besedah in hotenjih.

Gospodarski optimizem

Beseda je nanesla tudi na današnje gospodarsko stanje, na katerega je po govornikovih besedah potrebno gledati optimistično. Zlasti se krepi turizem. Vlada v okviru skladnega gospodarskega razvoja skrbi tudi za Prekmurje. V regiji in njeni ožji okolici oziroma Pomurju je tako tudi z državno pomočjo nastalo več kot 900 delovnih mest, trenutno pa se izvaja 18 projektov v vrednosti slabih 53 milijonov evrov.

Naj ti vedno sije sonce

Svoj govor je predsednik vlade zaključil z besedami, da "Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Geografsko si na samem robu naše ljubo Prekmurje. A v naše misli in srca si nam seglo globoko. Bodi za vekomaj del naše najlepše Slovenije, naj te nikoli več ne zagrne temna noč, naj ti vedno sije sonce".

Kulturna pisanost Prekmurja

Že osrednji govornik je poudaril, da je Prekmurje narodnostno zelo pisana pokrajina, v kateri živijo Madžari, Hrvati in Romi, soustvarjali pa so jo tudi Nemci in Judje. To je skušal s predstavo prikazati tudi režiser proslave Primož Ekart. Skozi prireditev nas je peljal s pomočjo treh za Prekmurje ključnih stvari, reke, pesmi in gravitacijskih valov.

Precej polemik je sprožilo dejstvo, da je bilo v prireditev vključeno branje poezije tudi v Madžarskem jeziku, zaradi česar so bili med to točko napovedani tudi žvižgi. A recital, mešanica slovenskega in madžarskega ter slovenskega in romskega jezika, je potekal brez vsakršnih posebnosti.