Kaj od 2019, "ključnega leta za EU", pričakujejo poznavalci evropske politike

Evropsko unijo v letu 2019 čakajo spremembe, ki jih za seboj potegnejo volitve v evropski parlament. Tokrat bodo zaradi trenj med državami glede migrantske situacije in različnih vizij o prihodnosti EU, predvsem pa zaradi krepitve evroskepticizma, toliko pomembnejše. 

Na portalu Votematch.eu so 130 poznavalcev, strokovnjakov z različnih področij, povezanih z evropsko politiko, povprašali o mnenjih in pričakovanjih, ki jih prinaša "ključno leto" za Evropsko unijo. 

Njihove poglede so podali v obliki anketnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

Med 130  anketi sodelujočimi eksperti je 26% profesionalcev s področja odnosov z javnostjo, 26 % raziskovalcev, 15 % delavcev v različnih strukturah EU, 10 % novinarjev in 6 % uradnikov različnih državnih uprav.

In ti so večinsko, 81 % prepričani, da bo največ sedežev v Evropskem parlamentu ponovno dobila Evropska ljudska stranka (EPP) in s tem tudi obdržala predsednikovanje Evropski komisiji. 7 odstotkov vprašanih meni, da bi to lahko bila skupina Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), 6 odstotkov pa jih je prepričanih, da bodo zmagale članice Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).



V skladu s tem velika večina (nad 80 %) evropskih ekspertov meni, da bodo svojega vodilnega kandidata za vodenje Evropske komisije, (tako imenovanega Spitzenkandidata) ponudile vse tri največje politične skupine, pri čemer jih 47 % meni, da bo možnost imenovanja Spitzenkandidata za sestavo Evropske komisije prva dobila skupina EPP (19 % daje možnost S&D in 14 % ALDE.

Prejšnji teden so voditelji držav članic Evropske unije zavrnili Junckerjev predlog, da bi vodilni kandidat zmagovite politične skupine avtomatsko postal predsednik Evropske komisije. Pristojnost predloga tako ostaja državam članicam, izvolitev pa Evropskemu parlamentu.

Kljub odhodu pogosto evroskeptičnih britanskih poslancev iz EP eksperti pričakujejo, da bodo evroskeptiki ohranili približno enako politično podporo, kot jo imajo sedaj. Slaba polovica jih ocenjuje, da bodo evroskeptiki dosegli med 21 % in 30 % podpore. Petina jih meni, da bodo dobili celo več kot toliko, dobra četrtina pa jim pripisuje možnosti med 11 in 20 odstotki.

 

 

Brexit bo pospešil integracijo

Kako se bo po mnenju strokovnjakov EU politika spremenila po brexitu? 54 % jih meni, da bo EU integracija po odhodu otočanov hitrejša. Velika Britanija je bila znana po zaviranju tega procesa. 23 % anketirancev meni, da se po brexitu ne bo nič spremenilo. Samo 9 % poznavalcev ocenjuje, da se bo proces integracije po tem dogodku upočasnil.

Sedeži pravično porazdeljeni, mednarodne liste so zanimiva možnost

Kar 80 % anketirancev je prepričanih, da so države članice v Evropskem parlamentu pravično zastopane, le 20 % pa jih ocenjuje, da ureditev ni pravična. Debata v Evropskem parlamentu bo na to temo še zagotovo vroča, saj se bo potrebno odločiti, katera država bo bo po izstopu Velike Britanije v parlamentu dobila njene sedežev.

Nič manj žgoča razprava se obeta glede uvedbe morebitnih mednarodnih list na volitvah.

Idejo je pred kratkim predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron. 53 % anketirancem se zdijo mednarodne liste dobra ideja, če bo le izvedena na ustrezen način. 19 % vidi idejo kot fantastično, odstotek manj pa je do nje skeptičnih. 7 odstotkov jo popolnoma zavrača.