Kaj si o predlaganem disciplinskem postopku proti sodniku Radonjiću mislijo Jan Zobec, dr. Jurij Toplak in Lucija Šikovec Ušaj

Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Zvezdan Radonjić je aprila Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, izrekel oprostilno sodbo in ob tem opozoril na pritiske, ki jih je bil deležen med sojenjem. Tedaj je napovedal, da zaradi tega ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa bo verjetno v suspenzu.

Njegova predvidevanja so se izkazala za točna; da je kršil poklicno etiko je najprej odločila pristojna komisija Sodnega sveta. Zdaj pa je predlog za uvedbo disciplinskega postopka vložil še njegov nadrejeni, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik.

Kako gledajo na tovrstno "discipliniranje" sodnika, ki je sodil v tako odmevnem primeru kot je umor Janka Jamnika, smo povprašali tri ugledne pravnike: vrhovnega sodnika Jana Zobca, rednega profesorja ustavnega prava s Pravne fakultete v Mariboru dr. Jurija Toplaka in izkušeno odvetnico Lucijo Šikovec Ušaj.

Po besedah sodnika Radonjića ob razglasitvi sodbe je bil njegov šef že tekom postopka deležen pritiskov, naj ga disciplinira, da bo sodil »kot je treba«. A Pogačnik je v javnih nastopih takrat dejal, da nanj ni nihče pritiskal ter da je »bojazen katerega koli sodnika v Sloveniji, da bi bil zaradi odločitve, ki jo je sprejel v kazenskem postopku, sankcioniran, neutemeljena«.

Državno tožilstvo je med sojenjem sicer najprej zahtevalo sodnikovo izločitev, nato pa ukrepanje zaradi neprimernega obnašanja, Pogačnik pa je prejel tudi druge dopise z očitki sodniku, a je dejal, da naj bi zadeva okrog pritiskov ne bila tako dramatična, kot jo je predstavil sodnik. Predsednik okrožnega sodišča je tedaj dokumente predal etični komisiji, za katero pa je dejal, da ta ni kaznovalni organ, temveč telo, ki določa standarde in prakse.

A prav predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je včeraj disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu predlagal, naj proti sodniku Zvjezdanu Radonjiću uvede disciplinski postopek. Več kršitev Zakona o sodniški službi mu očita na podlagi moralno-etične sodbe Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta, ker da so bile njegove izjave sodnika pri javni razglasitvi sodbe o pritiskih pri sojenju, poskusih discipliniranja in diskreditiranja ter možnostih suspenza, nenapredovanja in uvedbe disciplinskega postopka, ki niso imele podlage v objektivnih dejstvih, presegle namen javne razglasitve sodbe.

Pogačnik pa mu očita več disciplinskih kršitev, s katerimi naj bi kršil Zakon o sodniški službi: neizpolnitev ali neupravičeno odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti, vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, in neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje.

Vrhovni sodnik Jan Zobec je za Domovino obsodil dejstvo, da je poskus uvedbe disciplinskega postopka sledil mnenju oz. obsodbi etične komisije, ki naj bi težke etične dileme razreševala za naprej, sodnikom svetovala in pomagala, ne pa imela represivno funkcijo.

»Tukaj je pa, kot je že dejal sodnik Radovnič, etična komisija predsoba disciplinskega postopka. In to ni prvič, ko je komisija nekaj izrekla, potem pa je sledil disciplinski postopek,« je opozoril Zobec, in dodal, da se pri tem za diskreditacijo, onemogočanje sodnikov in kot podlago za disciplinski postopek izkorišča, če ne celo zlorablja fluidne in neopredeljene etične norme.

»Če je predsednik okrožnega sodišča Pogačnik mnenja, da je šlo za disciplinske kršitve, potem naj svoj predlog utemelji in predloži sodnemu svetu ali disciplinski tožilki. Ta naj potem v poštenem postopku, v katerem bo imel sodnik vse možnosti in garancije poštenega postopka, dokaže, da je šlo za kršitve. Ko pa se pomanjkanje argumentov skuša nadomestiti z obtožbami pred etično komisijo v postopku, kjer sodnik nima procesnih garancij, je pa to zelo nevaren obid poštenega sojenja in poskus kako disciplinirati, morda celo izločiti iz sistema sodnike, ki govorijo preveč, mislijo s svojo glavo in javno povedo o pritiskih, če so jih doživeli,« je še dejal Zobec.

Ustavni pravnik in profesor dr. Jurij Toplak je ob tem opozoril, da so disciplinski postopki za sodnike v razvitih demokracijah transparentni in potekajo pred javnostjo, pogosto pred kamerami, pri nas pa so postopki skriti pred javnostjo. »Preganjanje osebe v netransparentnem postopku daje preganjalcem nepošteno prednost pred preganjano osebo in predstavlja velika tveganja. Sodniki so državni funkcionarji in nosilci ene od treh vej oblasti, tako kot poslanci in ministri. Nobenega razloga ni za tajni postopek,« je dejal za Domovino.

»Ravnanje sodnika Pogačnika glede na njegovo prvotno izjavo, ki jo je dal takoj po zaključku sojenja, kaže na to, da je pravzaprav on tudi del ljudi oz. sodnikov, na katere se pritiska in potrjuje to, kar je povedal sodnik Radovnič," je ob tem dejala odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, ki si je o Radonjiću v svoji odvetniški praski ustvarila dobro mnenje.

»Gospod Pogačnik je po prvi izjavi potem, ko se je zgodila razglasitev sodbe, ugotovil, da sodnik Radović ni kršil nikakršnih etičnih ali drugih predpisov. Sedaj pa očitno predlaga uvedbo disciplinskega postopka, kar kaže na to, da je očitno prišlo tudi do pritiskov na samega predsednika sodišča, da je spremenil svoje mnenje. Tako lahko vidimo, da je celotno sodstvo pod vplivom določenih struktur, političnim ali drugim vplivom in da ubogljivo sledi temu, kar se naroči,« je še dodala Šikovec Ušajeva.