Kako bi propad Adrie prizadel Slovenijo

• Adria Airways se iz tedna v teden sooča z resnimi težavami. Slaba organizacija družbe, neustrezna razporeditev dela, likvidnostne težave, odpovedi poletov, združevanje poletov, slabo informiranje potnikov in navsezadnje tudi slaba skrb za le te. Pri tem so prigrizki sumljive kakovosti le vrh ledene gore.

Postavlja se vprašanje, koliko časa lahko Adria zdrži s takim načinom dela. Skoraj zagotovo do konca poletne sezone, ki je za letalske prevoznike najbolj donosen del leta. Zimska je že pod velikim vprašajem. Da imajo hude težave, dobro ve tudi njen lastnik 4K Invest, ki je s tem seznanil tudi vlado.

Trenutna situacija je le še mejno vzdržna. Podjetje trenutno prihaja do finančnih virov zlasti na račun prodaje kart. Nujno pa je, da se v teh nekaj mesecih najde neka dolgoročnejša rešitev. Morebitna dokapitalizacija s strani države zaradi pravil EU odpade. Druge možnosti so, da se podjetje pošlje v stečaj, lahko se izdatno dokapitalizira s pomočjo zdajšnjega ali novega vlagatelja ali pa proda. A nobeden od scenarijev za Slovenijo ne bi bil katastrofalen.

Težave Adrie se vidijo tudi v njenem padcu na lestvici najboljših letalskih družb, kjer se je znašla med desetimi najslabšimi prevozniki. Ob tem ima v primerjavi s svojimi konkurenti tudi precej visoke cene letalskih kart.

Kljub vsemu ohranja pomembno število potnikov Brniškega letališča in sicer kar 50 %. Nekateri so od njenih povezav tako rekoč povsem odvisni.

Kaj se zgodi, ko propade letalska družba

V tem trenutku na ta scenarij sicer še ne gre staviti. Če ne bo prišlo do kakšnih drastičnih ukrepov agencije za civilno letalstvo, je za dogovor o prihodnosti Adrie Airways še čas. A propadi pomembnih letalskih družb niso redki. V zadnjem desetletju jih je bilo nekaj tudi na območju EU. Zadnji primer se je zgodil v Estoniji leta 2015, ko je propadel letalski prevoznik Estonian Air. Drugi pa precej bližje nam, na sosednjem Madžarskem je leta 2012 propadel letalski prevoznik Malev. Še malo pred njim je propadel tudi španski Spanair.

Prvi dnevi po propadu letalskega prevoznika so kritični. Letala ostanejo na tleh, potniki pa brez letov. A kot kažejo izkušnje, je takšno stanje navadno le kratkotrajno. Najbolj donosne linije v tem primeru prevzamejo drugi letalski prevozniki. Ti so na takšne primere dobro pripravljeni. Znane so besede enega od direktorjev letalskih družb, da je najbolj donosne linije potrebno prevzeti nemudoma. Vsako kasnejše skakanje v zelje konkurenci je namreč izredno drago. Kdor prej pride, prej melje.

Na Madžarskem so po propadu Maleva njegov posel hitro prevzele druge letalske družbe Wizz Air, Lufthansa, British Airways, Air France, KLM, Brussels Airlines, Norwegian in Air Berlin. Prevzem linij je bil tako hiter, da je na koncu leta prek letališča tako potovalo celo večje število potnikov kot leto prej.

Sočasno s tem so si novega delodajalca hitro našli tudi njegovi nekdanji uslužbenci.

Za donosne linije ni strahu

Situacija bi se ponovila tudi na Brniku. Adria že sedaj nekatere svoje lete opravlja v kooperaciji z drugimi letalskimi družbami, karte zanje pa prodaja pod svojim imenom. Tako v Moskvo leti le še ruski letalski prevoznik Aeroflot, karte za let pa prodaja tudi Adria. Tu sprememb ni pričakovati. Zagotovo ne bi bilo težav tudi pri povezavah z nekaterimi pomembnimi evropskimi mesti in letališči, na primer Frankfurtom, Münchnom, Parizom, Varšavo, Londonom ... Tu bi vskočile ali pa okrepile svoje že obstoječe povezave nekatere druge velike letalske družbe. Zlasti tiste, ki bi v tem primeru lahko prodajale vezane karte. Svoj delež pogače pa bi si nedvomno skušali odtrgati tudi nekateri nizkocenovniki. Uspeh nizkocenovnika Wizz Air gre v zadnjih letih tudi na račun propada letalske družbe Malev. Budimpešta je namreč postala eno njegovih najpomembnejših letališč. Cene letalskih kart so upadle, letališče pa je postalo zanimivo tudi za slovenske potnike.

Težave pa bi Slovenija utegnila imeti z nekaterimi manj donosnimi linijami. Vsakodnevni leti v Bruselj ekonomsko najverjetneje niso smiselni. Zato bi morala država nekatere povezave morda tudi subvencionirati. Toda za ugibanje o tem je ta trenutek še prezgodaj. Poleg tega pa linijo subvencionira tudi sedaj preko zelo visoke cene letalske karte.

V naslednjih mesecih lahko pričakujemo drastične spremembe ali propad

Jasno je, da bo moral lastnik Adrie do konca poletja za preživetje družbe sprejeti nekatere drastične ukrepe. Podjetje potrebuje svež denar in predvsem potnike, ki bodo z družbo radi leteli. Morda pa tudi novega lastnika.

Res je, da je Adria v težavah, a trenutno še vedno premore kar nekaj donosnih linij. Tržaški Il Piccolo tako piše o tem, da se za podjetje zanima Air Serbia. Takšen kupec bi bil za Adrio zelo ustrezen, saj bi njegov prevzem pomenil precejšnje sinergije med podjetjema, Air Serbia pa bi se prelevil v najmočnejšega letalskega prevoznika v tem delu Evrope. A to so zaenkrat špekulacije. Za Adrio nam ni treba preveč skrbeti. Slovenci bom tudi v primeru njenega propada zagotovo lahko še vedno leteli z Brnika. Izkušnje iz tujine kažejo, da je strah glede tega popolnoma odveč.

V le osmih letih smo v Adrijo zmetali 80 milijonov davkov le za reševanje. In najbrž še številne preferenčne pogodbe z državo in državnimi podjetji.

Kolikokrat ste zaradi tega mega vložka vi leteli z "našo Adrijo" in koliko ceneje, kot, če bi z drugo družbo?

— Libertarec (@Libertarec) May 30, 2019