Kako bo Viktor Orban s "Stop Soros" zakoni ustavljal vpliv Georga Sorosa na madžarsko družbo

Embed from Getty Images

Prejšnji teden je madžarska vlada v parlamentarno obravnavo vložila predlog treh zakonov, ki predvidevajo bistveno strožji nadzor nad (nevladnimi) organizacijami, ki tako ali drugače podpirajo/olajšujejo priseljevanje.

Paket, ki ga Orbanova vlada imenuje kar "Stop Soros" zakoni, tako med drugim predvideva posebna dovoljenja za delovanje takšnih organizacij, ki bi bila podeljena le, če njihovo delovanje ne ogroža nacionalne varnosti. Zakonodaja poostruje nadzor nad njihovim financiranjem ter uvaja davek na prihodke iz tujine.

Kot je znano, sta madžarski premier Viktor Orban in vladajoča stranka Fidesz v burnem konfliktu z madžarskimi in evropskimi liberalnimi gibanji in strankami, kar se najbolj jasno kaže pri vprašanju migracij.

Na "bojni nogi" so že nekaj let, še posebej zaradi migrantske krize in lanskega zakona o visokem šolstvu, ki je v neugoden položaj postavil Srednjeevropsko univerzo v Budimpešti, ki se financira iz virov madžarsko-ameriškega milijarderja Georga Sorosa. Ta ima v lasti več organizacij, ki podpirajo liberalne nazore in aktivnosti, madžarski premier pa ga je zaradi podpore multikulturalizmu ter zmanjševanju pomena naroda označil za nacionalnega sovražnika.

Zaradi sprejema omenjenega zakona, ki med drugim predpisuje posebne evidence za tuje donatorje mnenjskih organizacij, se je moral Orban sredi lanskega leta zagovarjati tudi v Bruslju. O odnosu med madžarsko vlado in ameriškim milijarderjem smo na Domovini sicer že pisali.

Kaj predvideva "Stop Soros" paket?

Gre za paket treh zakonov, ki predvidevajo posebno licenciranje organizacij, ki se ukvarjajo z migranti, 25 % davek na prihodke iz tujine ter prepoved približevanja mejnim območjem ali v nekaterih primerih celotnemu madžarskemu ozemlju.

Predvidena zakonodaja natančneje zadeva vse organizacije, ki so registrirane na Madžarskem in, s ciljem pridobitve mednarodne zaščite, idejno ali finančno podpirajo prihod državljanov tretjih držav preko druge varne države. Vse takšne organizacije bi morale pridobiti posebno dovoljenje notranjega ministrstva, omenjeni 25 % davek pa bi zadeval le tiste, ki se financirajo iz tujine.

Tako bi v to kategorijo spadala vsaka organizacija, ki tako ali drugače podpira omenjene cilje, poskuša vplivati na pravne postopke, nadzoruje ali patruljira vzdolž madžarskih mej ter vzpostavlja mreže sodelavcev. Angleški prevod paketa zakonov lahko preberete tukaj.

Kako bi pridobivali dovoljenja

Kot rečeno, bi omenjena dovoljenja podeljeval minister za notranje zadeve. Za odgovor na vlogo bi imel 180-dnevni rok, ki bi ga lahko podaljšal za 90 dni. V času preučitve vloge bi ministrstvo preverilo, ali organizacija ne ogroža madžarske nacionalne varnosti ter ali dobiva tuja sredstva.

Pri tem lahko uporabi vse razpoložljive podatke državnih organov, tako davčne uprave kot varnostnih služb. Če bi bila vloga zavrnjena, organizacija še eno leto ne bi mogla vložiti nove.

Če bi organizacija, ki podpira migracije, delovala brez omenjenega dovoljenja, lahko organi pregona po izvedbi preiskave zahtevajo, da v 15 dneh preneha vse aktivnosti, davčna uprava pa ji odvzame davčno številko.

Odzivi nasprotnikov paketa

Kot je bilo pričakovati, so se na "Stop Soros" paket negativno in kritično odzvale številne nevladne organizacije po Evropi ter nekateri politiki ali funkcionarji. Mnogi opozarjajo, da posega na področje človekovih pravic, predvsem pravice do združevanja ter izražanja stališč.

Izjavo je podal tudi Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks. Izrazil je zaskrbljenost nad nadaljnjim omejevanjem delovanja nevladnih organizacij na Madžarskem ter potencialnim kršenjem človekovih pravic. Povedal je, da je podobne skrbi izrazil že v pismu maja lani ob sprejemanju Zakona o preglednosti financiranja organizacij iz tujine.

Muižnieks obžaluje, da se madžarska oblast namesto z zaskrbljujočimi vprašanji človekovih pravic ukvarja z omejevanjem delovanja ter stigmatizacijo nevladnih organizacij. Poudarja, da zakoni posegajo v pravico do združevanja ter izraža posebno zaskrbljenost nad možnostjo prepovedi približevanja državnim mejam za pripadnike določenih organizacij.