Slovenija bo v solidarnostni sklad EU na področju migracij prispevala »pravični delež«

Foto: Evropski parlament
POSLUŠAJ ČLANEK

V Bruslju je potekalo zasedanje Sveta ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve, na katerem so slednji dosegli dogovor o vzpostavitvi solidarnostnega fonda za leto 2026, v katerega bo »pravični delež« po besedah državne sekretarke Tine Heferle prispevala tudi Slovenija.

Fond je del pakta EU o migracijah in azilu. S tem bo po besedah Sveta EU zagotovljena učinkovita podpora državam članicam, ki so pod migracijskim pritiskom. Po njihovih navedbah pakt vsebuje jasna pravila o odgovornosti za obravnavanje prošenj za azil, poleg tega pa cilja tudi na zmanjšanje nezakonitega vstopa ter določa solidarnostne ukrepe med državami članicami, ki naj bi razbremenili države, v katere prispe največ migrantov. Dolgoročno naj bi pakt prispeval k zmanjšanju migracijskega pritiska na vse države članice.

Pakt se bo začel izvajati 12. junija 2026. V letu 2026 je načrtovanih 21.000 premestitev prosilcev za azil, v naslednjih letih pa 30.000. Države članice se lahko zavežejo eni izmed treh vrst solidarnostnih ukrepov. To so:

  • sprejem prosilcev za azil,
  • finančni prispevki,
  • alternativni solidarnostni ukrepi.

Države članice se lahko same odločijo, na kakšen način bodo prispevale svojo pomoč.

Po ugotovitvah Evropske komisije so pod največjim migracijskim pritiskom Ciper, Grčija, Španija in Italija, zato so upravičeni do solidarnostnih ukrepov iz omenjenega fonda. Zaveze morajo izpolniti vse države članice, razen Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije in Poljske, ki so že zdaj pod povečanim migracijskim pritiskom in so upravičene do olajšav.

Pakt sicer sestavlja deset zakonov, ki se nanašajo na preverjanje migrantov brez urejenega statusa ob prihodu na mejo EU; določitve države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil; ter sodelovanja in solidarnosti med državami članicami.

Slovenija se še ni izrekla

Belgija je svojo odločitev že sporočila. Ker ne želi sprejemati dodatnih migrantov, bo raje vplačala 13 milijonov evrov. Tamkajšnja ministrica za azil in migracije Anneleen Van Bossuyt je povedala, da je to realističen način, s katerim bodo pripomogli, da bodo druge države članice sprejele ukrepe za zmanjšanje pritoka v EU.

Madžarska skladu nasprotuje. Na omrežju X se je oglasil član Orbanovega kabineta Zoltan Kovacs. Sprašuje se, zakaj bi morala Madžarska plačevati za napake drugih držav članic, ki so jih storile leta 2015.

Slovenijo je na zasedanju zastopala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle. Povedala je, da bo Slovenija zagotovila »pravični delež«, a podrobnosti, kako bo to storila, ni razkrila. »Podpiramo postopen pristop k nadaljnjemu razvoju skupnega sistema EU za vračanje, saj to omogoča skrbne prilagoditve in pomaga krepiti zaupanje med državami članicami in partnerji,« je še povedala.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike