Kako so zaradi ameriškega odgovora na 11. september trpeli kristjani na Bližnjem vzhodu

Ob petnajsti obletnici napada na World Trade Center v New Yorku ne bi smeli prezreti, kako so kristjani na Bližnjem vzhodu trpeli zaradi ameriške post- 9/11 politike, piše Catholic News Agency.

Danes mineva petnajst let, odkar je devetnajst moških teroristične skupine Al Kaida ugrabilo štiri potniška letala na ameriških notranjih letih.

Dve letali so preusmerili v stavbi World Trade Centra na Manhattnu, tretje se je zabilo v krilo Pentagona v Virginiji, kjer se nahaja ameriško ministrstvo za obrambo, četrto pa je usmerjeno v Washington, D. C, po uporu potnikov strmoglavilo na polje. V največjem terorističnem napadu v zgodovini Amerke je umrlo skoraj 3.000 ljudi.

ZDA so na napade kmalu odgovorile z "vojno proti terorizmu" - sprva z invazijo Afganistana leta 2001, nato z vojno v Iraku leta 2003.

Več miru za vse, ne zgolj varnost za Američane

"Ameriški katoliški škofje so v izjavi po napadih 11. septembra jasno izpostavili, da mora biti odgovor takšen, da prinese več miru za vse, in ne da zgolj prinese večjo varnost za ameriške državljane,"  je ob obletnici spomnila Maryann Cusimano Love, profesorica za mednarodne odnose na Katoliški ameriški univerzi.

Ameriški katoliki se morajo videti kot "del globalne Cerkve, kot sledilci Kristusa, princa miru, ki je prišel, da bi prinesel mir vsem, ne samo nekaterim," je dodala.   

ZDA se niso znale ustrezno soočiti z verskim faktorjem v mednarodnih odnosih

Napadi na ZDA 11. septembra so bili deloma motivirani s strani verskega ekstremizma, s čemer pa se ZDA niso znale ustrezno spoprijeti.

"Ameriška vlada je bila v času napadov nezmožna ustreznega soočenja z verskim dejavnikom v mednarodnih odnosih," pojasnjuje Love. "Naše zunanjepolitične organizacije so bile primarno ustanovljene za boj med hladno vojno. V vojni proti neverujočim komunistom ni potrebno toliko razumeti religije," je dodala.

Po napadih je ameriška zunanja politika zašla v drug ekstrem, v katerem je kot vir problema in konflikta videla izključno verske dejavnike, ocenjuje Lovova.

"Preteklo je veliko časa, da je ameriška zunanja politika doumela, da so religiozni dejavniki lahko pozitivna sila za mir in razvoj v mednarodni politiki in da niso zgolj vir konfliktov."

Kristjani na Bližnjem vzhodu zaradi posledic ameriških intervencij veliko pretrpeli

Kristjani na Bližnjem vzhodu in druge verske manjšine so zaradi ameriške politike po 11. septembru veliko trpele, saj so se Američani v vojno podali ljub opozorilom in nasprotovanju katoliških voditeljev, na čelu z Janezom Pavlom II., razlaga Love.

Z vojno, ki se je začela leta 2003, so napadi na iraške krščanske skupnosti porasli in številni kristjani so bili prisiljeni zapustili domovino. Medtem ko je v Iraku leta 2003 živelo več kot 1,5 milijona kristjanov, jih je zdaj manj kot 500.000.

Veliko iraških kristjanov danes pove, da niso ljubili Sadama Husseina, vendar njegovo vladavino dojemajo kot "zlato dobo" verske svobode v Iraku. Njihovo življenje je bilo pod njegovim režimom svobodnejše in varnejše kot sedaj," pravi Maryann C. Love,

"Prej je namreč njihova skrb bila en diktator, zdaj pa se morajo bati večih. Prav tako je mnogo več virov nestabilnosti in so hkrati veliko večji kot prej. Kristjani v Iraku so danes ogroženi na mnogo več načinov."