Kako lahko vlada zniža breme podražitev na področju pogonskih goriv?

Po včerajšnjem kaosu, ko je na bencinskih črpalkah "zaradi povečanega povpraševanja in logističnih težav" zmanjkalo goriva, so danes znane nove cene pogonskih goriv. Cena 95-oktanskega bencina se je povzpela z 1,560 evra na 1,755 evra, dizel pa se je podražil za 18 centov – na 1,848 evra za liter. Na avtocestah, kjer cene niso regulirane, so ponekod poskočile čez dva evra.

Preverilo smo, kako se cene naftnih derivatov v Sloveniji po novem razlikujejo s sosednjimi državami in kolikšen delež v končni ceni goriv predstavljajo dajatve. Osredotočili smo se na pomen trošarin in presodili potencialne ukrepe, ki bi draginjo na področju naftnih derivatov lahko omilili.

Po včerajšnjem kaosu, ko ni manjkalo kritik na račun trgovcev, ker se niso bolje pripravili na pričakovan naval na bencinske črpalke – in vlade, ker ukrepa ni napovedala že prej, da bi se trgovci lažje pripravili –, je stopil z današnjim dnem v veljavo nov način regulacije pogonskih goriv. S tem je konec obdobja nizkih cen, ki jih je omogočala določitev zgornjih cen. Trgovci, ki so zaradi izgub državi že pošiljali zahtevke za povračilo škode, bodo tako lažje zadihali. Težje pa bo potrošnikom.

O regulaciji in podražitvah pogonskih goriv smo na Domovini govorili tudi v Odmevu tedna. Natančeneje, osredotočili smo se na različen pristop medijev do pokrivanja tega področja v času Janševe in Golobove vlade:

 

Celoten Odmev tedna, kjer sta odgovorni urednik Domovina.je Rok Čakš in voditelj ter novinar Peter Merše pokomentirala najbolj pereče aktualne teme minulega obdobja, najdete na tej povezavi:

Odmev tedna: osvobajanje denarnic, obiski in kulturna vojna


Cene pogonskih goriv v okoliških državah


V Sloveniji so bila pogonska goriva pred spremembami med najcenejšimi v Evropi. Od danes naprej so cene primerljive s sosednjimi državami, a še vedno nekoliko nižje. Do sprememb politike na tem področju je prišlo sicer tudi na Hrvaškem, kjer je vlada zunaj avtocest omejila ceno, na avtocestah pa imajo trgovci (tako kot pri nas) pri določanju cene proste roke.

AMZS vsakodnevno posodoblja povprečne cene pogonskih goriv evropskih držav. V spodnji tabeli vidimo, da so povprečne cene v Italiji, Avstriji in na Madžarskem višje od slovenskih, medtem ko je Hrvaška s Slovenijo primerljiva (na avtocestah so sicer cene podobno kot v Sloveniji tudi do 20 % višje od povprečja). Treba pa je dodati, da imajo na Madžarskem tisti, ki se pripeljejo na bencinski servis z madžarsko registrsko tablico, zelo ugodno gorivo (1,2 evra na liter), medtem ko točijo tujci po tržnih cenah.

V naši soseščini se torej cene, z izjemo tistih za madžarske državljane, bistveno ne razlikujejo, pa čeprav je razpon v življenjskem standardu oziroma kupni moči med državami velikanski. V daleč najboljšem položaju so zato avstrijski potrošniki, v najslabšem pa hrvaški.

Vir: AMZS, 21.6.2022
Vir: AMZS, 21.6.2022

Struktura cene naftnih derivatov


Ob predpostavki, da so bile sprostitve cen potrebne, saj ob fiksiranih zgornjih mejah, ki so veljale do včeraj, trgovci niso mogli dogajati naraščajočih stroškov, se postavlja vprašanje, kaj bi država lahko v sedanji situaciji sploh storila, da bi draginjo omilila.

V spodnjem diagramu strukture cene dizelskega goriva za leto 2021 vidimo, da znaša cena brez dajatev (kar vključuje seveda tudi maržo trgovca) manj kot polovico končne cene. Skoraj tretjina cene pade na trošarine, okoli pet odstotkov pa na ostale dajatve – takso za CO2, prispevek za energetsko učinkovitost (URE) in prispevka OVE in SPTE (prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije). Slabo petino končne cene zaseda DDV.

energetika-portal.si
Vir:

Obstaja manevrski prostor pri trošarinah?


Po spremembah, ki so vstopile v veljavo danes, ostaja marža nedotaknjena, vlada pa začasno umika vse ostale (okoljske) dajatve. Prilivov v državni proračun iz naslova okoljskih dajatev torej ne bo, bodo pa zaradi višjih cen pogonskih goriv prihodki iz DDV toliko višji.

Ekonomist Matej Lahovnik je za Slovenske novice zapisal, da zgolj regulacija marž trgovcev ni učinkovit ukrep za omilitev draginje, saj predstavljajo marže le majhen delež končne cene goriv.



Začasen umik okoljskih dajatev pozdravlja, meni pa, da bi vlada lahko še bolj posegla v ostale dajatve, vključno s trošarino: "Seveda ima vsako znižanje dajatev tudi javnofinančne posledice, ampak v krizi je treba izvajati protikrizne ukrepe, ki dejansko blažijo draginjo. V nasprotnem primeru se bodo višje cene energentov še naprej prenašale tudi v višje cene drugih proizvodov ter povečevale draginjo in zmanjševale blaginjo."

Koliko trošarine na energente prinesejo v proračun


Trošarine predstavljajo zelo pomemben javnofinančni vir, primerljiv z dohodnino, zato njihovo zmanjševanje mnogi odsvetujejo, sploh v luči že tako zaostrene javnofinančne slike, ki se bo najverjetneje še slabšala.

Predvideni prihodki državnega proračuna iz naslova vseh trošarin za letošnje leto znašajo skoraj milijardo in pol. To predstavlja slabih 13 % vseh predvidenih prihodkov (spodnji graf). Slabi dve tretjini tega predstavljajo trošarine za energente in električno energijo, dobro tretjino pa trošarine na alkohol in tobačne izdelke.

proracun.gov.si
Vir:


Spodnji graf prikazuje, koliko so znašale trošarine na dizel v letu 2021 v državah Evropske Unije. Slovenija se nahaja v zgornji polovici, med Švedsko in Nemčijo.

acea.auto
Vir:


Eden od alternativnih pristopov, ki za razliko od posegov v trošarine ne bi v takšnem obsegu zarezal v proračun, bi bila lahko bolj ciljana pomoč prebivalstvu. Strošek pogonskih goriv bi najranljivejšim država blažila s subvencijami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike