Kako so na TV Slovenija promovirali Jankovićev »najdražji tuš na svetu«

Poročila varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marice Uršič Zupan večkrat razkrivajo neprofesionalnost, navijaštvo, pristranskost novinarjev tega javnega zavoda, ki so sicer že po zakonu zavezani nepristranskosti. V svojem poročilu za julij je varuhinja med drugim pisala o pritožbi enega od gledalcev v zvezi s poročanjem 15. julija v Dnevniku TVS o vodni skulpturi v centru Ljubljane.

Gledalec se je zgražal nad prozornim navijaštvom ter očitnim in pristranskim poročanjem v prispevku o novi ljubljanski fontani na Slovenski cesti (zraven knjigarne Konzorcij). »Povzeti so samo nekritični, pozitivni odzivi na fontano in še to turistov in obiskovalcev, pri katerih je jasno, da niso iz Ljubljane. Mislim, da si tako prozornega ustvarjanja javnega mnenja in PR MOL-a gledalci ne zaslužimo. Povrh vsega avtor tega skrpucala /…/ od novice sploh ni naveden. Pokažite pogum in povzemite mnenja meščanov, pa boste videli, kaj si mislimo o teh predragih ceveh.«

Gledalec: Pokažite pogum in povzemite mnenja meščanov, pa boste videli, kaj si mislimo o teh predragih ceveh.

Sprenevedanje urednice Vesne Pfeiffer

Skulptura, ki spominja na velik tuš, je občane MOL stala kar 544.000 evrov, z DDV vred prek 660.000 evrov. Tistega dne je bila urednica Dnevnika TVS Vesna Pfeiffer, ki se je pred očitki gledalca branila, češ da je bil vroč dan in se je tako odločila ob koncu oddaje objaviti anketo, ki so jo posneli med turisti v središču Ljubljane. Vprašanje: kako se hladijo v vročih poletnih dneh. »In ker fontane (take ali drugačne oblike) s svojim delovanjem najbolj prispevajo k ohlajanju središč mest oziroma blažijo učinke pregrevanja, s katerim se soočajo sodobna mesta, smo se odločili posneti anketo prav ob omenjeni fontani. Naj še enkrat ponovim, novinarska zvrst je bila anketa, tema pa: kako se ohladiti v vročih dneh. Torej nikakor ni šlo za poglobljen prispevek o tem, ali je omenjena vodna skulptura na tej lokaciji res najboljši način za obogatitev tega prostora. O fontani, ki očitno razdvaja meščane (okusi so različni), so prispevek s pojasnili obeh avtorjev fontane in stroke sicer pripravili kolegi v kulturi.«

A varuhinje Marice Uršič Zupan tako pojasnilo še zdaleč ni prepričalo. Poudarila je, da prepis napovednega besedila in ankete ne potrjuje odgovora urednice, kaj je bil namen ankete. Napoved namreč ne govori o vročini in o tem, kako se hladijo turisti, temveč o novi vodni skulpturi, ki priteguje pozornost obiskovalcev. »Uvod v anketo torej napoveduje mnenja o instalaciji, ne pa o hlajenju med poletno vročino. Tudi anketiranci v odgovorih ne odgovarjajo, kako se hladijo, temveč o tem, ali jim je skulptura všeč. Gledalec ima prav, anketa in njena napoved sta bili promocija nove vodne skulpture, čeprav je bilo tiste dni med meščani o novi pridobitvi veliko kritičnih mnenj in so gledalci upravičeno pričakovali anketo z različnimi mnenji, ne pa njene hvalnice.«

Varuhinja: Gledalec ima prav, anketa in njena napoved sta bili promocija nove vodne skulpture.

Kršitev programskih standardov

Varuhinja je dodala, da je bila fontana tudi v uvodu v anketo opisana zgolj pozitivno in z jezikovnimi sredstvi, ki so bolj kot za anketo značilna za komentatorske žanre (»sodobna umetniška instalacija«, »vabi«, »v poletni vročini osvežijo«, »priteguje pozornost«). Ugotovila je, da gre za odmik od Programskih standardov RTV Slovenija (ki med drugim narekujejo »odzivnost in posebno skrb za aktualno obravnavo družbeno relevantnih tem«) in Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija. Ta med drugim navajajo:

»Poročanje mora biti čustveno neopredeljeno, hkrati pa naj odseva širino in dobro obveščenost novinarja. Uravnoteženo je treba sporočati ali predstavljati bistvena dejstva in stališča ter ohranjati nepristransko in etično razmerje do vseh oseb, ustanov, tem in dogodkov.«

Po besedah varuhinje so prispevek o novi vodni skulpturi z mnenji stroke res pripravili v Kulturi, a glede na veliko različnih mnenj meščanov so ti pričakovali, da se bo v javnem mediju slišal tudi njihov glas, ne pa samo pohvalni glasovi turistov.

Gre za odmik od Programskih standardov RTV Slovenija in Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija.

Postavilo podjetje iz Mrkonjić Grada

Fontano je sicer postavila firma KPL (v lasti podjetja iz Mrkonjić Grada v Republiki Srbski, kjer ima ljubljanski župan Zoran Janković poslovne naveze). V obrazložitvi, zakaj so se odločili za njeno postavitev, so na MOL zapisali, da je to »poseben mestni vodnjak, ki govori, da je kakovostna voda dragocen vir in ključna razvojna prednost, s tem pa tudi blagovna znamka Ljubljane.« Ob tem, ko skuša Janković hkrati na vsak način dokončati kanalizacijski kanal C0 čez največji vodonosnik pitne vode v osredni Sloveniji, se zdi takšna razlaga za postavitev »najdražjega tuša na svetu« prav cinična. In še bizarnost: na Alibabi, največji svetovni spletni trgovini, se je enaka fontana prodajala za 5.500 dolarjev. Prodajala jo je kitajska družba Vincenta, ki se ukvarja z dizajnom, proizvodnjo in instalacijo skulptur po naročilu.