Kakšna bo prihodnost iraških kristjanov po ISIS-u?

Zaradi nasilja Islamske države na tisoče razseljenih iraških kristjanov danes živi od humanitarne pomoči. Mnogi se sprašujejo, ali imajo kristjani na tem območju po umiku ISIS-a sploh prihodnost, oziroma kakšna ta sploh je. 

"Začeti bi se morali pripravljati na razmere po osvoboditve območij, ki so trenutno pod nadzorom ISISa, vključno z Mosulom, regijo Ninive in regijami v Siriji," meni Carl Anderson iz katoliške organizacije Kolumbovih vitezov. Pridružuje se mu tudi tudi vodja projekta za versko svobodo na univerzi Georgetown dr. Tom Farr, ki meni, da mora ureditev po ISIS-u v regijo prinesti pluralizem, samoupravo in stabilnost.

Kristjani dve leti v zasilnih stanovanjih

Ob velikih zmagah v Iraku in Siriji leta 2014 je Islamska država do marca izgubila že petino ozemlja svojega kalifata. Ustvarila je begunsko krizo, ob napadu Mosula in Niniv pa je proti vzhodu, v iraški Kurdistan, pobegnilo več sto tisoč kristjanov. Tam kot begunci v zasilnih stanovanjih živijo že skoraj dve leti, piše Chatolic News Agency.

Njihov položaj je negotov, večinoma so odvisni od humanitarne pomoči Cerkve in nevladnih organizacij.

Potrebujejo dolgoročno strategijo ne kratkotrajne humanitarne pomoči

Kljub vsemu pa poudarek na kratkoročnem zagotavljanju osnovnih potrebščin ne more nadomestiti dolgoročne strategije za oblikovanje stabilne, uspešne in pluralistične družbe za čas, ko Islamske države ne bo več.

Številni kristjani so območje že zapustili in prosijo za azil nekje drugje. Tisti, ki pa so kot begunci ostali v Erbilu, teh je več kot 70.000, pa večinoma živijo v zabojnikih in ne morejo skrbeti sami zase.

"Ljudem je treba omogočiti, da odločajo o svoji prihodnosti," pravi Anderson. Veliko je razprav, kako rešiti potencialne žrtve genocida v Iraku in kaj storiti s temi, ki so zbežali.

Vsi, ki so zbežali, prihodnosti v svoji domovini ne vidijo. Nazaj se ne morejo vrniti, ker se bojijo svojih muslimanskih sosedov, ki so se bojevali na strani IS.

Manjšine morajo ostati del Bližnjega vzhoda

Nova strategija ZDA za vzpostavitev stabilnosti v Iraku med drugim vključuje zagotavljanje "varnih območij" za žrtve IS, druga določba pa predvideva vključitev manjšinskih skupin, vključno s krščansko in Jazidsko v integrirano vojsko za boj proti IS, s čimer naj bi dobili tudi možnost odločanja o tem, kakšna bo prihodnost regije po zmagi nad IS.

"Kristjani, jazidi in drugi morajo ostati bistven del nekoč bogate sestavljanke etnične in verske različnosti na Bližnjem Vzhodu," je še dejal Anderson.

"Uničenje verskega pluralizma bi bilo tudi uničenje priložnosti za stabilnost držav na Bližnjem Vzhodu in gospodarski razvoj," je dodal Farr, ki je poudaril, da so kristjani na tem območju živeli stoletja.

Načrtovana varna območja bi morala biti tudi versko pluralna, za kar bi bila potrebna vojaška zaščita, notranja policija, oživitev gospodarstva, pravično in učinkovito upravljanje ter zdravljenje travm in psiholoških stisk, kar bi bil mehanizem za spravo, ki bi ga morale sprejeti tudi sosednje države, je še dejal Karr.

Prihodnost so delovna mesta in samooskrbnost

Stephen Hollingshead iz odvetniške skupine V obrambo kristjanov pa meni, da ameriške "varne cone" niso dobra ideja, saj po navadi niso gospodarsko samozadostne.

Meni, da bi morali imeti kristjani območja, kjer bi lahko stalno živeli samozadostno, neodvisno in v miru.

Za to pa je potreben tuj kapital, ki bi zagnal domače podjetnike in dal ljudem delovna mesta. Prav delovna mesta so namreč ključnega pomena za rešitev regije. "Priložnost, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh je vse, kar si ti ljudje željo, je dejal.

"Raj je kraj, kjer varnost spodbuja produktivnost," je dejal Hollingshead, ki si prizadeva za blaginjo asirskih kristjanov, Kurdov in drugih manjšin v regiji.