Kandidiraj lokalno, razmišljaj nacionalno je vedno bolj prisoten trend

Slovenska samouprava je vedno zanimiv politični teren, ki ga zaznamuje veliko več kot le strankarska pripadnost in dejavnost ter moč določenih mrež. Velikokrat gre preprosto za enega človeka v dovolj majhnem kraju, ki s svojim življenjem, delovanjem v lokalni skupnosti ter odločnostjo za kandidaturo predstavlja naravnega kandidata za vodilno funkcijo na občini. Morda rahlo romantično, ampak čim se število prebivalcev poveča in s tem tudi proračun občine ter razvejanost občinske javne uprave, večji in širši so apetiti. Apetiti, ki v večjih mestih segajo tudi na nacionalni politični nivo.

Tako smo lahko pred časom spremljali zanimiv obrat v Mariboru, kjer je nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis sedaj kandidat Svobode, čeprav je neuradno veljal za kandidata Socialnih demokratov. Obenem pa že samo število kandidatov, ki presega en ducat, obeta malo bolj zanimivo kampanjo, kot jo je pričakovati v prestolnici.

V Ljubljani se na letošnjih lokalnih volitvah za župana ponuja devet kandidatov, pri čemer lahko mirno zapišemo, da ima trenutni župan Zoran Janković najboljšo izhodiščno pozicijo. Najmočneje pozicionirana protikandidatka deluje predstavnica Slovenske ljudske stranke dr. Tina Bregant, ki je svojo javno podobo oblikovala med zadnjimi parlamentarnimi volitvami in covid krizo. Pri tem pa je seveda jasno, da bo vsak odstotek nad rezultatom stranke v Ljubljani pozitiven trend, ki si ga novo vodstvo pod Balažicem gotovo želi.

Kajti izgleda, da bosta imeli NSi in SLS podobne poudarke glede na profil svoje kandidatke. NSi se je namreč odločila za kandidaturo Mojce Sojar, prekaljene lokalne političarke in mestne svetnice NSi. SDS-ov kandidat Igor Horvat pa je edini omenil najbolj realistični cilj volitev v Ljubljani – doseči, da Janković nima absolutne večine in tako omogočiti vsaj nekaj debate ter kompromisov v mestnem svetu.

Ravno v Ljubljani pa lahko spremljamo nacionalno taktiziranje. Tako največja stranka v državi Golobova Svoboda sicer uradno (še) ne podpira župana Jankovića. Vendar pa obenem ni našla protikandidata. Naj pa bi vložila listo za mestni svet, na kateri bodo tudi nekateri poslanci ter predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kandidaturo za župana Ljubljane pa je napovedal tudi Aleš Primc, kar je zanimiva poteza glede na to, da bo imel polne roke že z družinskim referendumom. Seveda, če bo ta razpisan.

Potem ko je Golob gladko SD-ju prevzel del volilcev in ne najdejo svojega ideološkega prostora pod soncem med Svobodo in Levico, jim grozi še delna kapitulacija na lokalnem področju.

Pri županskih kandidaturah in sestavah list lahko vidimo vedno bolj prisoten trend nekega združevanja oz. sodelovanja Socialnih demokratov ter Svobode. Socialni demokrati so tako nekoliko v težavah še na tej fronti. Potem ko jim je Golob gladko prevzel del volilcev in ne najdejo svojega ideološkega prostora pod soncem med Svobodo in Levico, jim grozi še delna kapitulacija na lokalnem področju. Morda je pa to delna baza, na katero računa Golob za dolgoročno gradnjo strankarske strukture, saj tudi pri političnem kadriranju Socialnim demokratom ne pusti dihati. Za razliko v odnosu do drugih (ne)koalicijskih strank.

Pri lokalnih volitvah pa je vedno zanimiv del tudi raznolikost lokalnih kampanj in kraju specifičnih prijemov, ki so učinkoviti lahko le lokalno. Obenem pa je tendenca strank s ciljem poenotenja in verjetno varčevanja nacionalno močno definirana kampanja, kar je včasih lahko tudi strel v koleno v določenem kraju. Slednja prilagodljivost je gotovo adut v rokavu t.i. neodvisnih kandidatov, ki sicer imajo lastno stranko oz. nabirajo podporo vsepovsod. Dogovori o sodelovanju, ki presegajo ideološko premico ter skozi oči nacionalne politike predstavljajo nekakšne "kravje kupčije" s ciljem zagotavljanja večine za vladanje, so tako sestavni del lokalne politike in poskrbijo za marsikateri siv las v nacionalnih volilnih štabih.

Dajejo pa potrditev splošnega vtisa, da se moč in rezultat nekega županskega mandata meri prej v metrih položenega asfalta in pločnikov ter fasad, oblečenih v novo plast stiropora ter kričeče barve, kot pa kvazi ideološke puhlice in leporečenje. Morda pa ravno zato ima v razumevanju običajnega volivca lokalna samouprava tako pomembno vlogo. Kajti pod soncem, ki ga poznam, si sam režem kruh, ki ga poznam. Večkratne ponovitve županskih kandidatov in županov na teh volitvah pa gotovo potrjujejo, da je glede na vse možne igre na nacionalni ravni včasih vseeno lažje in bolje biti prvi na vasi kot zadnji v mestu.