Kar je za vlado dober kompromis, so za upokojence nižje pokojnine

Predlagana sprememba pokojninske zakonodaje je dober kompromis, ki skrbi tako za stabilnost sistema kot za blaginjo upokojencev, so prepričani v vladi. Na drugi strani opozicija vztraja: ne gre za reformo, pač pa za popravke zakonodaje, ki prinašajo predvsem nižje pokojnine in prikrito še daljšo delovno dobo, ne naslavljajo pa izzivov starajoče se družbe. Sodeč po stališčih predstavnikov poslanskih skupin je koalicijska večina v prvi parlamentarni obravnavi naklonjena predlogu, ki se sicer sooča tudi z ostrim nasprotovanjem dela civilne družbe.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je predlog označil za »dober kompromis«, ki poskrbi tako za stabilnost sistema kot za izboljšanje blaginje upokojencev. Spremembe ne bodo uvedene na hitro, bodo pa tiste, ki so namenjene izboljšanju socialnega položaja najranljivejših, začele veljati že leta 2026, je povedal. Minister za delo Luka Mesec je na seji izpostavil tudi pomen usklajenosti predloga z večino sindikalnih central.

»Glede na vložen predlog koalicije se upokojencem, tako bodočim kot sedanjim, slabo piše,« na drugi strani pravi poslanka SDS Karmen Furman. Zakonodaja namreč prinaša »predvsem nižje pokojnine in prikrito daljšo delovno dobo. Od leta 2028 bi se namreč postopoma vsako leto za tri mesece dvignila starostna meja za upokojitev, obdobje za izračun pokojninske osnove pa bi bil vse daljši,« je opozorila. Kot je dodala, se bo z ohranjanjem privilegiranih pokojnin poleg tega ustvarjala še večja razlika med vsoto vplačil v pokojninsko blagajno in dejansko višino pokojnine.

Da ne gre za reformo, ampak le za popravke obstoječega sistema, se je strinjal Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Sistem bo glede na predlog ostal nevzdržen še naprej, saj ne spreminja njegovih temeljev, prav tako ne rešuje izzivov starajoče družbe. Pokojninska reforma brez ukrepov aktivne družinske politike, brez davčnih spodbud in oblikovanja paketa ugodnih pogojev za mlade družine ne bo mogla nasloviti izzivov, pred katerimi smo se znašli, je ocenil.

Janez Cigler Kralj iz NSi je posebej opozoril tudi na podaljševanje upoštevanega obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih najboljših 24 let na poznejših 35. V stranki po njegovih besedah pogrešajo tudi večjo ambicioznost na področju krepitve drugega stebra in na področju prizadevanj, da bi mladi čim prej vstopili na trg dela.

Na drugi strani koalicija seveda ob bok predlagateljem. Dean Premik iz Svobode je posebej izpostavil sistemsko ureditev izplačila letnega dodatka, ki je bil doslej vsako leto predmet pogajanj in negotovosti. Spomnil je tudi, da zakonodaja za izboljšanje blaginje zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov do leta 2035.

Z zvišanjem odmernega odstotka bomo bodočim upokojencem zagotovili dostojnejše pokojnine in nevtralizirali negativne posledice podaljšanja referenčnega obdobja za izračun pokojninske dobe, se je strinjal poslanec SD Soniboj Knežak. Pozdravil je tudi dogovor s socialnimi partnerji, da 40 let pokojninske dobe ostaja dovolj za sta starostno upokojitev in prejemanje dostojne pokojnine.

To ni reforma mimo delavstva, je reforma skupaj z njimi, je dodal Milan Jakopovič iz Levice. Kot je poudaril, bi si v Levici želeli še večjo solidarnost, a po njegovih besedah gre za kompromis, ki gre v pravo smer.

Predvidene spremembe pokojninskega sistema so kljub koalicijskim zagotovilom usklajenosti naletele že na hude kritike s strani dela civilne družbe, med drugim Zveze društev upokojencev Slovenije, delodajalcev in tudi dela sindikatov. V Delavski koaliciji niso izključili niti možnosti referenduma, saj reforma po njihovi oceni vzdržnost pokojninskega sistema gradi izključno na plečih delavcev in upokojencev, ne pa tudi na kapitalu, ki dosega rekordne dobičke.