Pahor in genocid

Nekdanji predsednik Borut Pahor je prejšnji teden šokiral in iz tirnic vrgel velik del slovenske populacije in politike. Politiki so panično hiteli z izjavami, kjer so tekmovali v tem, kdo bo bolj očrnil bivšega predsednika ali pa ga razglasil za pajaca. Novinarji so v grozi pisali članke in odzive na Pahorjev intervju, šli so tako daleč, da so morali celo na Kitajskem vznemirjati še enega nekdanjega predsednika države Danila Türka, ki je takoj trdo okrcal g. Pahorja. Aktivisti in »intelektualci«, ki so medtem ležali po Prešernovem trgu, so v grozi sporočali, da je Pahor podpornik poosebljenega zla iz Levanta, torej Netanjahuja.

Za kaj je v resnici šlo? Pahor je v intervjuju z Jožetom Možino podal mnenje, da se s predsednico Natašo Pirc Musar ne strinja, tudi ne verjame, da gre v Gazi za genocid, o vojnih zločinih pa bodo odločale neodvisne institucije. Dal je sicer razumno izjavo, ki pa je več kot pol Slovenije poslala v stanje peklenske agonije. Za to sta ključna dva razloga: zanje je podpora Izraelu in nasprotovanje Hamasu enaka blasfemiji, in drugič, odklon izven partijske linije ni dovoljen. Sledila je medijska grmada.

Hamas je 7. oktobra napadel Izrael in se dejansko namenil izvesti genocid nad judovskim prebivalstvom. Pobili so vse, ki so jih srečali na poti, vključno z dojenčki, otroki in ženskami, civilisti, ki so se skrivali v zakloniščih in bunkerjih, medtem ko je potekal lov na najstnike in mlade, ki so obiskali festival.

Preberite tudi nadaljevanje ...