Kdaj je nazadnje zamrznilo Blejsko jezero?

Blejsko jezero v zadnjih desetletjih zelo redko zamrzne. Nazadnje se je to zgodilo v letih 2005, 2012 in leta 2017. Torej je nazadnje pred slabimi 9 leti. Gre za tako redek pojav, da ga množice ljudi nikoli niso želele zamuditi. Samo pomislite – leta 2017 sta bila potrebna kar dva meseca konkretnega mraza, da je jezero zamrznilo. Zime nato niso bile dovolj ostre in polarne, da bi na Blejski otok lahko šli na romantični, nepozabni sprehod do cerkvice Marijinega vnebovzetja in k zvonu sreče.

Takrat je bil led dovolj debel za varno hojo ali drsanje. Nekateri so šli celo korak dlje in so se po ledu vozili z motorji ter za seboj vlekli drsalce. Spet drugi so uživali v hokeju na ledu. Po celotni dolžini jezera je potekala nepretrgana kolona stotin, mogoče celo tisoče radovednežev, ki so prišli uživat na Bled. Za veliko večino obiskovalcev še nikoli ni bilo tako preprosto priti na otok sredi jezera.

Zaledenitve jezera skozi čas

V preteklosti je bila zaledenitev skoraj vsakoletni pojav, danes je to redko.

V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je bilo Blejsko jezero priljubljeno drsališče. Fotografija nam nudi dragocen vpogled v sproščen vsak dan leta 1928, z nasmejanimi obrazi v elegantnih oblačilih tistega časa in prekrasno zasneženo kuliso.

Zima 1929: To je bila ena najhujših zim v zgodovini. Led je bil tako debel, da so čez jezero vozili celo težki vozovi s konji. Led je bil celo predmet zaslužka »ledarjev«, rokodelcev, ki so blejski led vozili tudi v Ljubljano za potrebe gostincev in slaščičarjev. Hladilnikov takrat še niso imeli.

Zima 1963: V tej legendarni zimi je bil led ponekod debel skoraj pol metra. Po jezeru so se vozili z avtomobili (Fički), na njem so imeli tudi hokejske tekme.

Leto 1964: Pred enainšestdesetimi leti je Blejsko jezero prekrila 14 centimetrov debela plast ledu. Takrat je Ljubljanski dnevnik zapisal, da so domači kegljači le dobili svoj tekmovalni prostor, mladina pa težko pričakovano drsališče, Blejci bližnjico čez jezero, hladilnica hotela Park pa nove zaloge ledu. Deset delavcev je namreč dva dni sekalo in odvažalo led. Takrat so v treh dneh napolnili hladilnico s 350 kubičnimi metri ledu. Novinar je še zapisal, da je bila leto prej plast ledu veliko debelejša, in sicer nič manj kot 43 centimetrov, kar naj bi bil rekord takratnih zim. Letos pa vemo, kako je; najpogumnejši bi se v Blejskem jezeru lahko celo okopali. 

1985 in 1987: V obeh močni zimah v osemdesetih je bilo drsanje samoumevno več tednov skupaj.

1991: V tem letu je bila zadnja velika zaledenitev pred daljšim premorom.

2006: Jezero je takrat delno zaledenelo, a led zaradi snega ni bil idealen za drsanje.

2012: V tem letu je bila zadnja popolna in za vse dejavnosti varna zaledenitev do danes.

2017: Površina jezera je bila tega leta v večjem delu prekrita z ledom, ni bila pa varna za vse dejavnosti na ledu.

Skok v zgodovino razvoja hladilnika

Hladilnik, kakršnega poznamo danes, je bil narejen na začetku 20. stoletja. Prvi delujoči električni hladilnik je sicer leta 1871 patentiral ameriški izumitelj Carl von Linde, vendar se ta zgodnji model na trgu ni uveljavil.

Prvi uspešni komercialni hladilnik, ki je postal del širše uporabe, je leta 1913 razvil ameriški inženir Fred W. Wolf. Ta model je bil namenjen uporabi v gospodinjstvih in je deloval na osnovi kompresorskega hladilnega sistema.

V letih po prvem uspešnem hladilniku so se nadalje razvijali in izboljševali različni modeli in tehnologije hladilnikov. Hladilniki so kasneje postajali bolj dostopni in razširjeni v gospodinjstvih v drugi polovici 20. stoletja. Hladilniki so hitro postali nepogrešljiv del sodobnih gospodinjstev, še bolj gostinskih obratov in prehranske industrije in industrije nasploh.

Brez hladilnikov si težko predstavljamo dan današnji svet. A kakor vidimo še ne dolgo nazaj, je »blejski led« veljal kot kristalni denar, zastonj naravna valuta oziroma naravni vir, ki je omogočal dodaten zaslužek legendarnim blejskim »ledarjem«, mojstrom nabiranja ledu.

Ledarstvo je spadalo med najbolj nevarne poklice

Toda kakor se sliši enostavno, je bilo ledarstvo nevarno delo. Stari Blejci so pripovedovali celo o »jezeru, ki jemlje davek«. Največja nevarnost je bila, da bi se odlomila prevelika plošča, na kateri je mojster ledar stal. Plošča bi ga lahko odnesla daleč stran od obale ali se celo prevrnila. Ogrožena je bila celo konjska vprega, ki je odvažala led z jezera.

Pogosto se je zgodilo, da je led popustil pod težo konjske vprege. Ledarji so morali takrat hitro ukrepati, s posebnimi zankami so konjem stisnili vrat, da niso mogli panično vdihovati vode. Z veliko napora in s skupnimi močmi so jih nato odvlekli na varno podlago.

Zadnji ledarji (nabiralci ledu) in konec ledene obrti

Ledarstvo na Bledu je doživelo zaton kmalu po drugi svetovni vojni. Leta 1963 je bila po nekaterih zapisih in pričevanjih zadnja velika »blejska žetev ledu«. Z razmahom  električnih hladilnikov in zamrzovalnih skrinj so takratne ledenice pod Blejskim gradom hitro začele samevati. Zadnji ledarji, ki so znali poklicno žagati ledene bloke in led, so svoja orodja odložili v 70-ih letih prejšnjega stoletja, kar niti ni tako daleč nazaj.

Spomini na strašljive zvoke pokanja ledu

Vračamo se v leto 2017, ko je bila hoja po jezeru ponekod precej strašljiva, kajti ves čas se je lahko slišalo, kako led poka in ječi: »Pjev, pjev, pjeev!«  Kor je stal v bližini vira zvoka, je slišal popolnoma običajen zvok pokanja ledu. Kdor pa je stal dovolj daleč, da so kratki zvočni valovi že prehiteli dolge valove, pa je zaslišal značilni zvok, podoben zvoku oz. piskom, kakšne laserske pištole iz znanstvenofantastičnih filmov. Zvok namreč ne potuje samo po ledu in zraku, ampak po vseh snoveh.

Zakaj Blejsko jezero zamrzne redkeje kot včasih?

Poleg splošnega dviga temperatur k temu, da jezero redkeje zamrzne, svoje prispevajo tudi nekateri podvodni termalni vrelci, ki so na Bledu precej aktivni. Ti vrelci ogrevajo vodo od spodaj, zato jezero potrebuje veliko dlje časa, da se ohladi na kritične 4 stopinje Celzija, takrat voda postaja najgostejša in zgornja plast začenja zmrzovati.

Večina snovi se ob ohlajanju krči in postaja težja. Voda pa je drugačna. Svojo največjo gostoto doseže pri 4 stopinjah Celzija. 

• Ko se jeseni zrak ohladi, se s tem ohlaja tudi površina jezerske vode. Hladnejša voda tako postane težja in tone proti dnu, toplejša voda z dna pa se začne dvigovati. Jezero se mora v celoti do skoraj vseh 30 metrov globine ohladiti na 4 stopinje Celzija.
• Šele, ko ima celotno jezero 4 stopinje Celzija, se površinska plast lahko ohladi pod to mejo. Ker je voda pri 3, 2 ali 1 stopinji Celzija lažja od najgostejše, ki ima 4 stopinje Celzija, ostane na vrhu.
• Ko tanka zgornja plast doseže 0 stopinje Celzija, se začne proces kristalizacije.

Jezero ne zamrzne, dokler se ne ohladi vsa toplejša voda iz globin. Zato jezera, kot je Blejsko, zamrznejo veliko kasneje kot plitvi bajerji in plitva jezera.

Drsanje na Bledu je bilo varno le takrat, ko je občina oziroma pristojna služba uradno potrdila debelino ledu, kar se v zadnjih letih (2018–2025) še ni zgodilo. Večina slovenskih zim v zadnjem obdobju je bila bistveno pretopla, da bi se lahko ustvarila varna ledena površina. Verjetno se boste zdaj nekateri vprašali, ali je letošnja zima lahko tako mrzla, da bi na Bledu zopet uživali na naravnem drsališču v osrčju slovenskih gora. Kot kaže, ne.